Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 9. november 2019 ob 12:16

Odpri galerijo

Razstava Vsa čast in slava Josipu Savinšku ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku, 2019, foto: Branko Babič

Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. 

Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje.

Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja.

Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine.

Metliški graščak dr. Josip Savinšek

(Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910)

okoli 1870

Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let. 

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika


Grb rodbine Savinschegg

iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«
hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj 

Foto: Miha Šimac

Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška
po 1871
inv. št.: Z 7419

Foto: Branko Babič

Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido

okoli 1870

Fototeka Belokranjskega muzeja

Železna skrinja
začetek 19. stoletja
inv. št.: Z 1611

Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej.

Foto: Branko Babič

ARHIVSKI PREDMETI

Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Gangl
okoli 1900

Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika.

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki
25. julij 1873

inv. št.: Z 7156

V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe.

Foto: Branko Babič

Knjižica: Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Metliki
1879
inv. št.: Z 7157

V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879. 

Foto: Branko Babič

Knjižica: Društvo prostovoljne požarne brambe v Metliki, Oddelek Mrtvaška blagajna

1879
inv. št.: Z 7158

Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov.

Foto: Branko Babič

Rokopis: Ivan Drobnič, Kronika gasilskega društva v Metliki
1964
inv. št.: Z 7410

Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno.

Foto: Branko Babič

Vabilo na ples: Plesni venček
1907
inv. št.: Z 7408

Foto: Branko Babič

ZASTAVA

Gasilska zastava z drogom

1875

inv. št.:Z 7371

Društveno zastavo iz rdečega blaga in okrašeno z zlatimi resicami krasi na eni strani podoba sv. Florjana, zavetnika gasilcev, na drugi pa metliški mestni grb z gasilskimi znaki. Razvitju prapora je 23. maja 1875 "kumovala" graščakova žena Karolina pl. Savinškova, ob tej priložnosti pa je bila v Mestnem logu velika ljudska veselica, ki so se je udeležili tudi gostje iz Karlovca.

 

Foto: Branko Babič

POKRIVALA IN OBLAČILA

Usnjena čepica

1869

inv. št.: Z 7336

Prve nizke usnjene čepice je požarnim brambovcem s svojim denarjem na Dunaju kupil Josip Savinšek, ki je bil poveljnik gasilcev. Nadpoveljnik je bil župan Feliks Anton Hess, ker je bila požarna bramba podrejena mestni občini.

Foto: Branko Babič

Gasilska poveljniška čelada

1880

inv. št.: Z 7378

V maju 1877 je odbor društva sklenil, da nabavijo 40 čelad za moštvo, čelado za poveljnika, 5 pasov za podpoveljnike, 5 paradnih vrvi, 40 cenejših paradnih pasov, 40 vrvic za na prsi, gasilski rog z vrvico in čopom ter opremo za plezalce. Julija istega leta so pri metliškem krojaču Francu Golobu naročili še 30 delovnih oblek.

Foto: Branko Babič

Gasilska podpoveljniška čelada

1885

inv št.: Z 7379

Foto: Branko Babič

Gasilska delovna uniforma - bluza

1926

inv. št.: Z 7337

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - bluza

1875

inv. št.: Z 7338

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - plašč

okoli 1930

inv. št.: Z 7366

Foto: Branko Babič

DODATKI IN OSEBNA OPREMA

Poveljniška paradna vrvica

okoli 1890

inv. št.: Z 7350

Foto: Branko Babič

Častniški čop

okoli 1910

inv. št.: Z 7352

Foto: Branko Babič

Trak: Pomozi bog

okoli 1900

inv. št.: Z 7376

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: FF

okoli 1875

inv. št.: Z 7354

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: Plamenica in sekirici

okoli 1890

inv. št.: Z 7356

Foto: Branko Babič

Gasilski pas

okoli 1880

inv. št.: Z 7372

Foto: Branko Babič

Gasilski nadpoveljniški meč

1886

inv. št.: Z 7332

Leta 1886 je župan Ferdinand Zalokar za nadpoveljnika požarne brambe v Metliki imenoval Leopolda Gangla, nekdanjega občinskega tajnika in ravnatelja Prve dolenjske posojilnice. Med moštvo je uvedel red in disciplino, gasilcem pa je hotel dati tudi čim bolj blesteč videz. Zato so nakupili nove gasilske čepice, vrvice, značke, kokarde in piščalke, rdeče, zlate in svilene trakove, srebrno vezeneembleme, itd. Poveljniki in podpoveljniki so bili že opremljeni s paradnimi meči ali sekiricami, zato so za nadpoveljnika v Pragi kupili nov pozlačen in okrašen gasilski meč. 

Foto: Branko Babič

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:45

76 ogledov

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Wed, 18. Dec 2019 at 13:51

164 ogledov

... vse dobro ...

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

270 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

151 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

230 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

281 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Zbirka predmetov metliške požarne brambe