Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Slovenski kulturni praznik smo v Belokranjskem muzeju obeležili poučno in  ustvarjalno. Poišči in sestavi se je glasil naslov delavnice za otroke in družine v Galeriji Kambič, kjer so si obiskovalci sestavili razglednice z motivi del slovenskih avtorjev. V metliškem gradu pa je avtor občasne razstave Matija Cipurić spet obudil srednji vek. Na delavnici so se udeleženci seznanili s postopkom staranja papirja in si uvezali vsak svojo srednjeveško knjigo. Svojo ustvarjalno pot in ilustracije, razstavljene v Ganglovem razstavišču, je avtor po delavnici tudi predstavil. Foto: Alenka Misja

V sredo, 5. februarja 2020, smo v Galeriji Kambič odprli razstavo Anite Indihar Dimic in Natalije Juhart z naslovom Originalna grafika. Po uvodnem nagovoru direktorice Belokranjskega muzeja Andreje Brancelj Bednaršek in glasbeni točki gojenk Glasbene šole Črnomelj je delo slovenskih grafičark predstavil akademik dr. Milček Komelj, razstavo pa je odprl metliški župan Darko Zevnik. Anita Indihar Dimic je leta 2017 zaključila študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pri prof. mag. Branku Suhyju in pri njem nadaljuje magistrski študij grafike. Imela je samostojno razstavo z naslovom Risbe in grafike, sodelovala je na več skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Natalija Juhart je leta 2018 zaključila magistrski študij likovne pedagogike  Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru pri doc. Aleksandru Červeku in doc. dr. Janezu Balažicu. Zaključila je tudi magistrski študij grafike na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani pri prof. mag. Branku Suhyju in prof. dr. Jožefu Muhoviču. Imela je dve samostojni razstavi, sodelovala pa je tudi na več skupinskih. Za svoje delo je prejela več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado ALUO UL 2017/2018 za cikel sedmih grafik, posvečenih Benetkam. Razstava v pritličju Galerije Kambič v Metliki bo odprta do 3. maja 2020. Vljudno vabljeni! Nekaj utrinkov z odprtja razstave si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Z zadnjim dnem januarja smo v Ganglovem razstavišču na ogled postavili ilustracije mladega umetnika, domačina Matije Cipurića.  Z Belokranjskim muzejem je avtor sodeloval že kot študent umetnostne zgodovine pri raznih muzejskih delih, z našo pedagoginjo Alenko Misja pa sta zasnovala tudi dve slikanici: Stari ate, si res pil na rovaš? in Hvala ti, Oton Župančič. Na pričujoči razstavi so tako na ogled dela, katerih soavtor je Matija, kot tudi  delo, ki je v popolnosti avtorsko, saj predstavlja zaključno nalogo njegovega  študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študij oblikovanja vizualnih komunikacij, smer ilustracija, je zaključil z magistrsko nalogo z naslovom Priročnik za gradnjo in prezidavo gradov in utrdb, ki je v bistvu ponaredek petsto let stare knjige. Ta po značilnostih spominja na tiskane knjige tistega časa, njena tematika pa so gradovi, renesančne utrdbe in obramba pred Turki. Zgodbo, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, si je izmislil sam, za priročnik je izdelal tudi 17 celostranskih ilustracij in šest inicijalk, celotna knjiga pa obsega preko 40 strani. Razstava je na ogled do 15. marca 2020. Vljudno vabljeni! Nekaj utrinkov z odprtja razstave si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).