Metlika
Metliški grad / Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:21

Odpri galerijo

Metliški grad 
Trg svobode 4, 8330 Metlika

Najava vodenega ogleda za skupine:

Telefon: +386 (0)7 306 33 70

belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja

Uvod v razstavo je petnajstminutni film Podobe Bele krajine, ki z besedo in sliko seznani obiskovalce z zgodovino ter s kulturno in naravno dediščino pokrajine med Gorjanci in Kolpo. V sprejemnici muzeja je na ogled še zanimiva zbirka radijskih aparatov.

Bela krajina je svojevrstna tako v geografskem kot etničnem, kulturološkem in zgodovinskem pogledu. Kdo vse so bili njeni prebivalci niti ne vemo točno, so pa najstarejši ohranjeni predmeti, ki so jih uporabljali, iz časa mlajše kamene dobe. Od takrat (sredi 5. tisočletja pr. Kr.) do pozne antike so tu živela razna ljudstva, ki so za seboj puščala sledove, danes vidne v arheološki zbirki Belokranjskega muzeja.

V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Zlasti težki časi so bili v 15. in 16. stoletju. Ko so Turki leta 1408 pri Metliki prvič prestopili tla nekdanje Kranjske, so v naslednjih 170-ih letih še velikokrat morili, požigali in plenili po Beli krajini. Da bi se dežela ubranila napadov, je bil v 16. stoletju ob meji zgrajen obrambni sistem, imenovan Vojna krajina, ki so jo poselili Uskoki, pred Turki pobegli Srbi in Hrvati.

Največ predmetov in drugega gradiva je povezanih z Belokranjci, ki so predstavljeni v etnološki zbirki. Ime Beli Kranjci se je pojavilo v prvi polovici 19. stoletja po tedaj tu splošni beli noši in ti prebivalci jugovzhodnega dela nekdanje dežele Kranjske so dali ime celi pokrajini. Prikaz sledi spominu na resnične ljudi, ki so na razstavi prisotni s svojimi predmeti, fotografijami, dokumenti, glasovi. Na tiste, ki so se vse življenje spogledovali z revščino, pa so vseeno peli, tkali lepe otirače in delali še lepše pisanice. Na meščane, ki so po materialnem bogastvu zelo zaostajali za onimi v večjih mestih, po duhovnem pa so jih morda celo prekašali, ko so ustanavljali prva društva na Dolenjskem in Slovenskem.

Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja. Ob prelomu stoletij so težke gospodarske razmere prisilile na tisoče Belokranjcev, da so se izseljevali v razne evropske dežele, največ pa v Ameriko. V stari Jugoslaviji se je Bela krajina le počasi trgala iz zaostalosti. Bila je brez vsake industrije; imela je le nekaj večjih obrtnih delavnic in premogovnik Kanižarico. Ob izbruhu druge svetovne vojne so jo zasedli Italijani, po kapitulaciji Italije v septembru 1943 pa je dežela med Kolpo in Gorjanci postala svobodno partizansko ozemlje, kar je bil edinstven pojav ne le v drugi svetovni vojni, temveč v zgodovini vojskovanja sploh.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Mar 2020 at 11:03

52 ogledov

CENJENI OBISKOVALCI

Wed, 11. Mar 2020 at 09:27

180 ogledov

ZAPRTJE RAZSTAV

Thu, 27. Feb 2020 at 10:54

261 ogledov

V spomin
Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Thu, 20. Feb 2020 at 11:03

154 ogledov

Cicibanov pohod na Žeželj

Mon, 17. Feb 2020 at 10:05

158 ogledov

Brezplačna četrtka za počitnikarje

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

286 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik smo v Belokranjskem muzeju obeležili poučno in  ustvarjalno. Poišči in sestavi se je glasil naslov delavnice za otroke in družine v Galeriji Kambič, kjer so si obiskovalci sestavili razglednice z motivi del slovenskih avtorjev. V metliškem gradu pa je avtor občasne razstave Matija Cipurić spet obudil srednji vek. Na delavnici so se udeleženci seznanili s postopkom staranja papirja in si uvezali vsak svojo srednjeveško knjigo. Svojo ustvarjalno pot in ilustracije, razstavljene v Ganglovem razstavišču, je avtor po delavnici tudi predstavil. Foto: Alenka Misja
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metlika