Vinica
Spominska hiša Otona Župančiča
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:22

Odpri galerijo

Spominska hiša Otona Župančiča Vinica 

Vinica 9, 8344 Vinica

Najava vodenega ogleda za skupine:

Telefon: +386 (0)7 306 43 43 
zupancic.vinica@guest.arnes.si

Župančič - mojster besede

Razstava o enem najpomembnejših slovenskih pesnikov in prevajalcev vodi obiskovalca skozi tri tematske sklope: Otroška poezija in Bela krajina, Župančičev salon, ter Življenje in delo. 

Vinica - stoletja ob reki Kolpi /catalog/detskoe-postelnoe-bele/ 

Od prvih sledi mlajše kamene dobe, skozi železnodobne Japode, antične Rimljane pa vse do srednjega veka in naprej je Vinica spoznala raznolike kulture in civilizacije ter vedno bila njihov del, tam na bregu reke Kolpe. 



Zaslužni Belokranjci - umetniki in znanstveniki

Devetintrideset zaslužnih Belokranjcev pa je mogoče spoznati v štirih sobah prvega nadstropja: v zeleni literate, v modri znanstvenike, v rumeni likovnike, glasbenike, gledališčnike, v rdeči pa Viničane. O zaslužnih Belokranjcih govorimo z njihovimi deli, z dokumentarnimi fotografijami in osebnimi predmeti. Življenjepisi so na voljo v e-knjigi. Čudovite pesmi različnih avtorjev o Beli krajini, ki jih mojstrsko recitira gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib, ter belokranjske ljudske pesmi v priredbi virtuoza na harmoniki Silvestra Mihelčiča dajejo razstavi dušo in prav ta je njeno bistvo. Brez čustvenih, gorečih, plahih, ustvarjalnih, zagnanih duš ne bi bilo zaslužnih Belokranjcev. Ne bi bilo številnih romanov in pesmi, znanstvenih dosežkov in presežkov, lepih skladb in dobrih uprizoritev, občudovanja vrednih stavb, slik in kipov. Razstava sporoča, da teh ljudi ne smemo pozabiti. In čeprav so mnogi odšli iz rodne Bele krajine, so v duši vedno ostali Belokranjci.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Mar 2020 at 11:03

52 ogledov

CENJENI OBISKOVALCI

Wed, 11. Mar 2020 at 09:27

180 ogledov

ZAPRTJE RAZSTAV

Thu, 27. Feb 2020 at 10:54

261 ogledov

V spomin
Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Thu, 20. Feb 2020 at 11:03

154 ogledov

Cicibanov pohod na Žeželj

Mon, 17. Feb 2020 at 10:05

158 ogledov

Brezplačna četrtka za počitnikarje

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

286 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik smo v Belokranjskem muzeju obeležili poučno in  ustvarjalno. Poišči in sestavi se je glasil naslov delavnice za otroke in družine v Galeriji Kambič, kjer so si obiskovalci sestavili razglednice z motivi del slovenskih avtorjev. V metliškem gradu pa je avtor občasne razstave Matija Cipurić spet obudil srednji vek. Na delavnici so se udeleženci seznanili s postopkom staranja papirja in si uvezali vsak svojo srednjeveško knjigo. Svojo ustvarjalno pot in ilustracije, razstavljene v Ganglovem razstavišču, je avtor po delavnici tudi predstavil. Foto: Alenka Misja
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Vinica