Semič
Muzejska hiša Semič
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:24

Odpri galerijo

Muzejska hiša Semič 
Štefanov trg 7, 8333 Semič

Najava vodenega ogleda za skupine:

Telefon: +386 (0)7 356 52 00

e-pošta: tic@kc-semic.si


Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Razstava Semič v dvajsetih slikah je kratka predstavitev življenja na območju Semiča in okoliških krajev skozi zgodovinska obdobja. Besedila, grafične predloge, fotografije in predmeti vodijo obiskovalca od najstarejših ostalin z začetka 5. tisočletja pr. n. št., najdenih v Moverni vasi, preko bolj in manj burnih stoletij v najnovejši čas, vse do ustanovitve samostojne Občine Semič leta 1995.

razstava

 

Semič v dvajsetih slikah

kratek zgodovinski prikaz

 

vodja projekta

Andreja Brancelj Bednaršek, Belokranjski muzej Metlika (BMM)

 

avtorji razstave

dr. Lucija Grahek (1, 2, 3)

Janez Weiss (4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13)

Leon Gregorčič (14, 16)

Alenka Misja (15, 17)

Andreja Brancelj Bednaršek (18, 19, 20)

 

postavitev razstave in grafično oblikovanje

Jurij Kocuvan, Studio 300

 

jezikovni pregled

Amidas

 

prevod

dr. Jaka Jarc

 

likovna upodobitev tabora

Robert Lozar

 

risbe

Tamara Korošec

 

obdelava zemljevidov

Mateja Rihtaršič, Tellus

 

priprava muzejskih predmetov

Mateja Černič, Ana Gomolj, Ana Plut, Marjetka Sever, Anton Vukšinič

 

organizacija tehničnih del

Marko Bernik, As invest

Vinogradniška zbirka je z izborom najznačilnejših predmetov, ki so jih uporabljali tukajšnji pridelovalci vina v prvi polovici 20. stoletja, umeščena v sodobno opremljeno degustacijsko klet. Želja je, da skupaj z njo sooblikuje raznoliko ponudbo, ki bo dajala ljudem možnost povezati prijetno druženje z ogledom muzejskih artefaktov.


Center narave Bele krajine

Vsebine Centra narave Bele krajine so predstavljene z upoštevanjem sodobnih muzejskih standardov, interaktivno, izobraževalno, tudi doživljajsko in prilagojeno za ranljive skupine. Obiskovalec se sprehodi skozi geološko preteklost ozemlja današnje Bele krajine in ogled nadaljuje s spoznavanjem pestrosti in bogastva življenja na tem območju. Bela krajina je namreč vroča točka biotske raznolikosti v Sloveniji – državi, ki je glede na površino po bogastvu živih bitij najbogatejša v Evropi. Pomembno poslanstvo razstave je ozaveščati domače prebivalstvo z novimi spoznanji in tako vplivati na vlogo človeka skozi evolucijo prostora in časa v Beli krajini (Misterion, Občina Semič).

Muzejska hiša Semič je odprta v delovnem času TIC-a Semič, za najavljene skupine pa po dogovoru.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 11:45

141 ogledov

KAKO NASTANE BELOKRANJSKA PISANICA
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   Odločili smo se, da se vam bomo po tej poti do konca epidemije oglašali vsak teden. Če vas preveč vznemirjamo, se opravičujemo, bomo pa veseli, če z našimi vsebinami lahko vsaj malo razbremenimo težo zdajšnjega življenja. Tokrat vas želimo v pred velikonočnem času popeljati v čudoviti svet belokranjskih pisanic. Alenka Misja in Mateja Černič sta povzeli vsebino pedagoške delavnice, ki je žal ne moreta izvesti v živo. Verjamemo, da mnogi, otroci in odrasli, že obvladate postopek in imate potrebne pripomočke in material za izdelavo pisanic. Če ne, pa tokrat uživajte ob ogledu petminutnega filma, prihodnje leto pa se srečamo na delavnici. Še naprej pazite nase in na vse okoli vas. Nasvidenje do prihodnjega tedna,   Andreja Brancelj Bednaršek s sodelavci Belokranjskega muzeja

Mon, 23. Mar 2020 at 11:03

66 ogledov

CENJENI OBISKOVALCI
 Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   Upamo, da ste dobro, kolikor je to v dani situaciji mogoče. Sporočiti vam želimo, da vas zelo pogrešamo. V Belokranjskem muzeju se zdaj lahko bolj posvečamo našemu temeljnemu poslanstvu, za kar nam sicer zmanjkuje časa. Ukvarjamo se z dokumentacijo predmetov (inventariziramo, digitaliziramo) in urejanjem muzejske knjižnice. Tega dela nam še dolgo ne bo zmanjkalo. Pogrešamo pa »muzejski utrip« z vami, obiskovalci naših stalnih in občasnih razstav ter drugih prireditev. Tišina v metliškem gradu, ki je nismo vajeni, je skoraj moreča. In spoznali smo v teh turobnih dneh še nekaj: nobeno socialno omrežje in virtualnost ne moreta nadomestiti pristnih osebnih stikov. Zato ostanimo doma, da bomo kmalu spet skupaj. Privoščite si skodelico čaja in pazite nase.   Vse dobro, Andreja Brancelj Bednaršek in sodelavci Belokranjskega muzeja   Čajnik in skodelica (iz zbirke Fux-Dular) izdelovalec: Haas & Czjzek Schlaggenwald, pred 2. sv. vojno porcelan dar: Janez in Andrej Dular akc. št.: 376/2020 in 371/2020

Wed, 11. Mar 2020 at 09:27

199 ogledov

ZAPRTJE RAZSTAV

Thu, 27. Feb 2020 at 10:54

278 ogledov

V spomin
Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Thu, 20. Feb 2020 at 11:03

165 ogledov

Cicibanov pohod na Žeželj

Mon, 17. Feb 2020 at 10:05

169 ogledov

Brezplačna četrtka za počitnikarje
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Semič