Prodajni program v Belokranjskem muzeju Metlika
Navedeno gradivo je na voljo v muzejski trgovini, naročite pa ga lahko tudi po telefonu + 386 (0)7 306 33 70 in e-pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si
Belokranjski muzej Metlika

Nedelja, 10. marec 2019 ob 09:33

Odpri galerijo

Navedeno gradivo je na voljo v muzejski trgovini, naročite pa ga lahko tudi po telefonu + 386 (0)7 306 33 70 in e-pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Andreja Brancelj Bednaršek (ur.)

Ljubiteljev zaklad, Zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in primadone Vilme Bukovec, 2021

cena: 25.00 €


							⇒ Prelistaj me

Andreja Brancelj Bednaršek

Iz hiše na metlliških Dragah: zbirka Fux-Dular, 2020

cena: 10.00 €

⇒ Prelistaj me

Andreja Brancelj Bednaršek

Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku, 2019

cena: 10.00 €

⇒ Prelistaj me

Alenka Misja 

Učimo se o likovni umetnosti, delovni zvezek za otroke, 2019

cena: 4.00 €

				Leon Gregorčič: Ujeti čas: zbirka negativov na steklu metliškega fotografa Antona Muche, 2018<br>

Leon Gregorčič 

Ujeti čas: zbirka negativov na steklu metliškega fotografa Antona Muche, 2018

cena: 10.00 €

				Janez Weiss (ur.): Neumarkt - Mottling - Metlika: nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja, 2018<br>

Janez Weiss (ur.)

Neumarkt - Mottling - Metlika: nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja, 2018

cena: 30.00 €

⇒ Prelistaj me

Alenka Misja

Hvala ti, Oton Župančič!, 2018

cena: 10.00 €


							Andreja Brancelj Bednaršek

Na rovaš! Belokranjske soseske zidanice in Soseska Drašiči, 2017

cena: 10.00 €

Tone Jakše

Oh, ta ljubezen, 2017

cena: 7.00 €

				Andreja Brancelj Bednaršek: Beti 60 let spominov, 2016<br>

⇒ Prelistaj me

Andreja Brancelj Bednaršek

Beti 60 let spominov, 2016

cena: 15.00 €

Milček Komelj

Tinca Stegovec: donacija grafik Belokranjskemu muzeju, 2015

cena: 10.00 €

				Andreja Brancelj Bednaršek (ur.): Metlika - Sedem refleksij, 2015<br>

Andreja Brancelj Bednaršek (ur.)

Metlika - Sedem refleksij, 2015

cena: 7.00 €


				Alenka Misja <br>
Stari ate, si res pil na rovaš?, 2015<br>

Alenka Misja
Stari ate, si res pil na rovaš?
, 2015

cena: 7.00 €


							Mojmir Štangelj, Mira Ivanovič (ur.) 

Narava Bele krajine, 2013, SLO ali ANG jezik

cena: 20.00 €


				Andreja Brancelj Bednaršek Zaslužni Belokranjci: umetniki in znanstveniki, 2011			Andreja Brancelj Bednaršek 

Zaslužni Belokranjci: umetniki in znanstveniki, 2011

cena: 12.00 €


							Andreja Brancelj Bednaršek (ur.)

Tra-ra, tra-ra-ra: 160 let Mestne godbe Metlika, 144 let Godbe na pihala Črnomelj, 131 let Godbe na pihala Semič, 2010

cena: 12.00 €

Mateja Breščak

Alojz Gangl - kipar na poti v moderno, 2010

cena: 30.00 €


				Karel Rustja Belokranjska železniška proga, 2009			Karel Rustja

Belokranjska železniška proga, 2009

cena: 15.00 €


				Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Anita Matkovič, Alenka Misja 1408, Prišli so Turki, za njimi Uskoki, 2009

⇒ Prelistaj me

Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Anita Matkovič, Alenka Misja

1408, Prišli so Turki, za njimi Uskoki, 2009

cena: 12.00 €


				Alenka Misja Muzejski kompas, Vodnik po stalni razstavi Belokranjskega muzeja za nižje razrede osnovnih šol, 2008			Alenka Misja

Muzejski kompas, Vodnik po stalni razstavi Belokranjskega muzeja za nižje razrede osnovnih šol, 2008

cena: 5.00 €


				Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Anita Matkovič, Alenka Misja Zdravo!, Sto let belokranjskega sokolstva, 2007			Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Anita Matkovič, Alenka Misja 

Zdravo!, Sto let belokranjskega sokolstva, 2007

cena: 10.00 €


							Leon Gregorčič, Majda Pungerčar, Vesna Jerbič Perko, Vlasta Dejak, Helena Rožman, Ivan Kordiš 

Pozdrav iz, Bele krajine, Kočevske, Osrednje Dolenjske in Posavja, Gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja, 2006

cena: 25.00 €


				Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Alenka Misja, Anton Stipanič Radio, zabava, informacije, vojna, radioamaterstvo, Zbirka radijskih aparatov belokranjskega rojaka Antona Stipaniča, 2005			Andreja Brancelj Bednaršek, Leon Gregorčič, Alenka Misja, Anton Stipanič 

Radio, zabava, informacije, vojna, radioamaterstvo, Zbirka radijskih aparatov belokranjskega rojaka Antona Stipaniča, 2005

cena: 3.00 €


							Marijan Tršar, Vesna Bučič, Vilma Bukovec Kambič, Slavko Dragovan, Nina Gale, Franc Križnar

Stotero obrazov umetnosti, Donacija akademika profesorja dr. Vinka Kambiča in Vilme Bukovec Kambič, 2005

cena: 21.00 €


				Anita Matkovič, Alenka Misja<br>
Predmeti, 2004			Anita Matkovič, Alenka Misja

Predmeti, 2004

cena: 3.00 €


							Zvonko Rus 

Kronika mesta Metlike II, 1941-1991, 2003

cena: 21.00 €

Zvonko Rus <br>
Kronika mesta Metlike I, Od 12. stoletja do leta 1941, 1999<br>
Zvonko Rus

Kronika mesta Metlike I, Od 12. stoletja do leta 1941, 1999

cena: 17.00 €

Ivan Simonič <br>
Šole in gradovi, 1997

Ivan Simonič

Šole in gradovi, 1997

cena: 3.00 €

<style>
    .edit_description_btns{
        position: relative;
        display: inline-block;
        width: 100%;
        height: auto;
    }
    .edit_description_btns .btn_confirm{
        position: relative;
        display: inline-block;
        float: left;

        font-family:

Jože Dular

Svetila v Beli krajini, 1995

cena: 6.00 €


							Jože Dular

Pomembni Belokranjci, 1988

cena: 4.00 €

Andreja Brancelj Bednaršek<br>
Mihael Kambič, 1985Andreja Brancelj Bednaršek

Mihael Kambič, 1985

cena: 3.00 €

Jože Dular

Brata Navratila, 1980

cena: 3.00 €

				Vokalna skupina Lan: Spazila sem Janka (CD) <br>

Vokalna skupina Lan

Spazila sem Janka (CD)

cena: 12.00 €

				Metliška folklorna skupina Ivan Navratil: Pesmi in plesi Bele krajine (CD)<br>

Metliška folklorna skupina Ivan Navratil

Pesmi in plesi Bele krajine (CD)

cena: 7.00 €


							Metlika, karta mesta

cena: 5.00 €


				Razglednica (različni motivi)<br>
			Razglednica (različni motivi)

cena: 0.50 €

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Apr 2021 at 07:43

361 ogledov

PRAZNUJTE Z NAMI

Tue, 20. Apr 2021 at 09:25

285 ogledov

VIRTUALNI SPREHOD Donacija Kambič
Po sedemdesetih letih neprekinjenega delovanja in komuniciranja z obiskovalci se muzej v današnjem času sooča z novimi izzivi. Svoja vrata je bil muzej, in verjetno še bo, primoran večkrat zapreti. Zato je v predstavljanju svoje dejavnosti začrtal novo poglavje. Stik z obiskovalci in podajanje vsebin se je preselilo na splet in tako je nastal tudi pričujoči sprehod.  Vabljeni k virtualnemu ogledu Donacije Kambič, zbirke umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov.

Tue, 30. Mar 2021 at 09:00

279 ogledov

Prvo Slovensko narodno gledališče
Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je bilo ustanovljeno Slovensko Narodno gledališče (SNG), prvo, ki je v svojem imenu nosilo slovensko nacionalno oznako. Po kapitulaciji Italije so se z nastankom večjega svobodnega ozemlja ustvarile ugodne razmere za ustanovitev profesionalnega partizanskega gledališča. Igralci, ki so zapustili edino delujoče Narodno gledališče v okupirani Ljubljani, so zbrani v Partizanski gledališki skupini, ki pa z nemško ofenzivo oktobra 1943 razpade. Po ofenzivi je Črnomelj postal središče stabilnega osvobojenega ozemlja. Poleg političnega in vojaškega vrha so v pokrajino prišli tudi kulturniki. O ustanovitvi gledališča so razpravljali na prvem kongresu kulturnih delavcev Osvobodilne fronte 4. in 5. januarja 1944 v Semiču, odlok o ustanovitvi SNG pa Izvršni odbor OF podpiše 12. januarja. Poleg ravnatelja in dramaturga je bilo za člane imenovanih še 16 gledališčnikov. Gledališče je premierno nastopilo med prvim zasedanjem Slovenskega narodno osvobodilnega sveta v Črnomlju, 20. februarja 1944. Uprizorili so Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi, igrali pa pred tedanjim in bodočim slovenskim političnim vrhom ter za ljudi prvega slovenskega parlamenta. V letu 1944 je SNG pripravilo 123 gledaliških prireditev po vsej Beli krajini. Marca 1945 je bilo gledališče s svojimi člani evakuirano v Dalmacijo, od koder so se po zaključku bojev vrnili v osvobojeno Ljubljano. V maju 1945 so predstavili igro Mateja Bora Raztrganci. Prizor iz predstave Raztrganci Mateja Bora. V sezoni 1945/46 so z delovanjem pričela tri Slovenska narodna gledališča: Ljubljana, Maribor ter Trst in Primorska. Ob začetku prve povojne sezone je Josip Vidmar poudaril, da se začenja nova era gledališča na Slovenskem. Belo krajino in Črnomelj, od koder so prinesli ime (SNG) pa so vsi po cankarjansko zatajili. Povzeto po: Aleš Gabrič, Slovensko narodno gledališče je delovalo v Beli krajini, v: Kronika 3, 2010, leto 58, str.: 875 – 892. << Naprej v preteklost - #Slovenija

Tue, 30. Mar 2021 at 08:49

279 ogledov

Pečene pisanice
Pobarvana in okrašena jajca so značilnost pomladnega časa in spremljajo veliko noč. Na Slovenskem jih imenujemo različno - pisanice, pisanke, pirhi, remenke, rumenice. Ene najlepših in bolj znanih pri nas so belokranjske pisanice. Zanje je značilno, da se geometrični in stilizirani okraski rišejo (pišejo) s posebno pisalko in segretim voskom ter barvajo. Tako torej nastanejo klasične pisanice. A na tokratni delavnici za otroke in družine smo stopili ven iz okvirja in svoje pisanice spekli. Preverite kako! << Naprej v preteklost - #Slovenija

Tue, 30. Mar 2021 at 08:31

293 ogledov

Arhitekt Jože Koželj
Arhitekt Jože Koželj se je rodil 25. marca 1931 v Metliki. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1951 in se nato vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Diplomiral je 1958. ter se naslednje leto izpopolnjeval v arhitekturnem biroju na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral na Univerzi Cirila in Metoda v Skopju. Od 1960. je delal kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, v letih 1989-94 pa je bil dekan fakultete. V letih 1960-70 je sodeloval v projektni skupini prof. Edvarda Ravnikarja za gradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Sicer pa se je uveljavil z vrsto javnih in stanovanjskih zgradb v Ljubljani: trgovsko-poslovna stavba Agroprogresa (1967), poslovno-parkirna hiša ob Miklošičevi cesti (1971-73), prejel nagrado Prešernovega sklada, Ekonomska fakulteta (1973-75), prejel nagrado Borbe, trgovsko-stanovanjska hiša v Igriški ulici (1981-83), študentski domovi za Bežigradom in v Rožni dolini (1983), prenova stavbe Izvršnega sveta Republike Slovenije (1983). Sam in tudi v sodelovanju z drugimi je izdelal projekte za razne stanovanjske ter poslovne zgradbe še v Kranjski Gori, Kranju, Novem Sadu, Trebelnem, Novem mestu in v rojstni Metliki, kjer so po njegovi zamisli postavili tudi nekaj spominskih obeležij. Morda ne pomislimo na prvo, a tudi gradnja, arhitektura ima simbolno vrednost. Pa ne le v tem, da se stanje družbe odraža v najbolj priljubljeni gradnji nekega časa. Če se je nekoč slovenstvo istovetilo s podeželjem in nerazvitostjo, danes temu ni tako. Mesta, arhitekturne znamenitosti namreč veliko učinkoviteje rišejo razvito podobo naroda. In kljub naši neokrnjeni naravi in podeželju si kot narod, država najbrž želimo, da nas povezujejo tudi z razvojem, urejenostjo, izobraženostjo in civiliziranostjo. Pa vendar - nobeno mesto, stavba ali spomenik še danes ne prekaša najpomembnejšega simbola slovenskosti - Triglava. << Naprej v preteklost - #Slovenija

Tue, 30. Mar 2021 at 08:17

381 ogledov

Plačilni boni za 1, 5 in 10 lir
Ob okupaciji leta 1941 je prišel na slovensko ozemlje v obtok tudi okupacijski denar: nemške marke, italijanske lire, madžarski pengö, v manjši meri tudi hrvaške kune. Za potrebe delovanja Osvobodilne fronte je Slovenski narodno osvobodilni odbor razpisal posojilo svobode. Prve obveznice tega posojila so bile natisnjene aprila 1942 v lirskih vrednostih. Za ta korak so se odločili, ker je bilo največje območje osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, kjer je bila v obtoku italijanska lira. Na prvem zasedanju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju je bil med sklepi in odloki sprejet »Odlok o izdaji plačilnega bona«. Predsedstvo SNOS-a je moralo na podlagi odloka, ki je začel veljati 20. februarja 1944, poskrbeti za izdajo zakonitih plačilnih sredstev, in sicer plačilnih bonov po 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000 lir. Zato je bil 12. marca 1944 ustanovljen Denarni zavod Slovenije, predhodnik Banke Slovenije, ki je imel zaradi postopnosti v začetku pooblastilo za izdajo plačilnih bonov do višine 20 milijonov lir v enotah po 1, 5 in 10 lir. Tako je Denarni zavod Slovenije postal splošni denarni zavod in emisijska banka. V Črmošnjicah v Beli krajini, kjer je v okviru Centralne tehnike deloval grafični atelje, je arhitekt Branko Simčič že aprila 1944 izdelal prve osnutke bonov v vrednosti 1, 5 in 10 lir. Julija 1944 so bili v partizanski tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom natisnjeni 10-lirski, do novembra 1944 pa še boni v vrednostih po 1 in 5 lir. Kljub temu, da je bil denarni zavod po koncu vojne ukinjen, plačilni boni pa zamenjani v jugoslovanske dinarje, je pomenilo izdajanje plačilnih sredstev pomemben korak k ustvarjanju slovenske državnosti. << Naprej v preteklost - #Slovenija

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Prodajni program v Belokranjskem muzeju Metlika