Razglednice
V večjih krajih so jih izdajali poklicni založniki in so bile praviloma tiskane, naklade so bile velike. V vaseh, kjer ni bilo veliko povpraševanja, so jih v glavnem gostilničarji in trgovci založili kot fotografske razglednice z motivom kraja ...
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 14. oktober 2019 ob 14:35

Odpri galerijo

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA okoli leta 1910, Črnomelj 8,9 x 13,9 cm Inv. št.: R 5 Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan.

Zbirka obsega razglednice z belokranjskimi motivi. Za najstarejše, ki segajo v čas ob koncu 19. stoletja, je značilna podobnost z dopisnicami: ena stran je bila namenjena izključno naslov, druga pa sličici in krajšem sporočilu. Po letu 1904 so več prostora namenili slikovnem prikazu krajev, dejavnosti ali običajev. V večjih krajih so jih izdajali poklicni založniki in so bile praviloma tiskane, naklade so bile velike. V vaseh, kjer ni bilo veliko povpraševanja, so jih v glavnem gostilničarji in trgovci založili kot fotografske razglednice z motivom kraja in imenom svoje gostilne ali trgovine.   

Nekaj predmetov:

RAZGLEDNICA METLIKE
okoli leta 1895, Metlika
8.8 x 14,1 cm
Inv. št.: R 99


Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898. 


				 RAZGLEDNICA METLIKE<br>
okoli leta 1895, Metlika<br>
8.8 x 14,1 cm<br>
Inv. št.: R 99<br>
<br>
<br>
Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898. 			
				 RAZGLEDNICA METLIKE<br>
okoli leta 1895, Metlika<br>
8.8 x 14,1 cm<br>
Inv. št.: R 99<br>
<br>
<br>
Razglednica Metlike, ki jo je izdal založnik Heinrich Krapek iz Maribora, je bila odposlana leta 1898. Napisana je bila 30. maja, na pošti v Metliki so jo žigosali 31. maja, na pošto v Trst pa je prispela 1. junija 1898.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA
okoli leta 1910, Črnomelj
8,9 x 13,9 cm
Inv. št.: R 5

Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan. 


				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1910, Črnomelj<br>
8,9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.: R 5<br>
<br>
Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan. 			
				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1910, Črnomelj<br>
8,9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.: R 5<br>
<br>
Pobarvana razglednica Črnomlja je bila odposlana 22. junija 1912 iz Črnomlja v Vipavo. Kdaj je prispela, ni znano, ker so po letu 1904 opustili žigosanj na naslovni pošti. Založnik razglednice ni znan.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA ČRNOMLJA
okoli leta 1895, Črnomelj
9 x 14,3 cm
Inv. št.: R 10


Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan. 


				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1895, Črnomelj<br>
9 x 14,3 cm<br>
Inv. št.: R 10<br>
<br>
<br>
Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan. 			
				RAZGLEDNICA ČRNOMLJA<br>
okoli leta 1895, Črnomelj<br>
9 x 14,3 cm<br>
Inv. št.: R 10<br>
<br>
<br>
Razglednica je bila napisana in odposlana 15. decembra 1898 iz Črnomlja v Johannesthall (Šentjanž) na Kranjskem. tja je prispela naslednji dan. Založnik te fotografske razglednice ni znan.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA SEMIČA
okoli leta 1910, Semič (Metlika)
9 x 13,9 cm
Inv. št.:  R 269

Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom.


				RAZGLEDNICA SEMIČA<br>
okoli leta 1910, Semič (Metlika)<br>
9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.:  R 269<br>
<br>
Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom. 			
				RAZGLEDNICA SEMIČA<br>
okoli leta 1910, Semič (Metlika)<br>
9 x 13,9 cm<br>
Inv. št.:  R 269<br>
<br>
Razglednica je bila odposlana 27. decembra 1911 iz Metlike v Ljubljano. Založil jo je trgovec Franc Budkovič, ki je imel v Semiču trgovino z mešanim blagom.

Foto: Branko Babić

RAZGLEDNICA MIRNE GORE
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)
13,9 x 8,9 cm
Inv. št.: R 383


Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. 


				RAZGLEDNICA MIRNE GORE<br>
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)<br>
13,9 x 8,9 cm<br>
Inv. št.: R 383<br>
<br>
<br>
Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. <br>

				RAZGLEDNICA MIRNE GORE<br>
okoli leta 1930, Mirna gora (Črnomelj)<br>
13,9 x 8,9 cm<br>
Inv. št.: R 383<br>
<br>
<br>
Planinski dom na Mirni gori so odprli 18. avgusta 1929. Tako dom kot cerkev sv. Frančiška so leta 1942 požgali Italijani. Razglednico je izdal S. Maraž, ki je imel fotoatelje v Črnomlju. Odposlana je bila 12. julija, žigosana na pošti v Črnomlju, letnica na žigu pa ni vidna. <br>

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 11:45

141 ogledov

KAKO NASTANE BELOKRANJSKA PISANICA
Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   Odločili smo se, da se vam bomo po tej poti do konca epidemije oglašali vsak teden. Če vas preveč vznemirjamo, se opravičujemo, bomo pa veseli, če z našimi vsebinami lahko vsaj malo razbremenimo težo zdajšnjega življenja. Tokrat vas želimo v pred velikonočnem času popeljati v čudoviti svet belokranjskih pisanic. Alenka Misja in Mateja Černič sta povzeli vsebino pedagoške delavnice, ki je žal ne moreta izvesti v živo. Verjamemo, da mnogi, otroci in odrasli, že obvladate postopek in imate potrebne pripomočke in material za izdelavo pisanic. Če ne, pa tokrat uživajte ob ogledu petminutnega filma, prihodnje leto pa se srečamo na delavnici. Še naprej pazite nase in na vse okoli vas. Nasvidenje do prihodnjega tedna,   Andreja Brancelj Bednaršek s sodelavci Belokranjskega muzeja

Mon, 23. Mar 2020 at 11:03

66 ogledov

CENJENI OBISKOVALCI
 Cenjeni obiskovalci, podporniki in vsi, ki spremljate naše delo!   Upamo, da ste dobro, kolikor je to v dani situaciji mogoče. Sporočiti vam želimo, da vas zelo pogrešamo. V Belokranjskem muzeju se zdaj lahko bolj posvečamo našemu temeljnemu poslanstvu, za kar nam sicer zmanjkuje časa. Ukvarjamo se z dokumentacijo predmetov (inventariziramo, digitaliziramo) in urejanjem muzejske knjižnice. Tega dela nam še dolgo ne bo zmanjkalo. Pogrešamo pa »muzejski utrip« z vami, obiskovalci naših stalnih in občasnih razstav ter drugih prireditev. Tišina v metliškem gradu, ki je nismo vajeni, je skoraj moreča. In spoznali smo v teh turobnih dneh še nekaj: nobeno socialno omrežje in virtualnost ne moreta nadomestiti pristnih osebnih stikov. Zato ostanimo doma, da bomo kmalu spet skupaj. Privoščite si skodelico čaja in pazite nase.   Vse dobro, Andreja Brancelj Bednaršek in sodelavci Belokranjskega muzeja   Čajnik in skodelica (iz zbirke Fux-Dular) izdelovalec: Haas & Czjzek Schlaggenwald, pred 2. sv. vojno porcelan dar: Janez in Andrej Dular akc. št.: 376/2020 in 371/2020

Wed, 11. Mar 2020 at 09:27

199 ogledov

ZAPRTJE RAZSTAV

Thu, 27. Feb 2020 at 10:54

278 ogledov

V spomin
Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Thu, 20. Feb 2020 at 11:03

165 ogledov

Cicibanov pohod na Žeželj

Mon, 17. Feb 2020 at 10:05

169 ogledov

Brezplačna četrtka za počitnikarje
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Razglednice