Za konec in z željo, da bi bila čim večkrat zimazimabela … januar 1946 in metliška trga pod snežno odejo …Trg svobode, inv. št.: Z 2; foto: Daro Kopinič.Partizanski trg, inv. št.: Z 4; foto: Daro Kopinič.

Ko je zimazimabela, nas iz udobja in topline doma večkrat zvabi na plano ta zimska idila. A žal je trenutkov, ko je naša pregovorno bela pokrajina tudi resnično bela, v današnjih časih vse manj. Zato je v objektiv ujeta zasnežena Bela krajina še toliko bolj dragocena. Tokrat v obliki razglednic s pozdravi iz Črnomlja, ki jih je izdal Foto klub Črnomelj v 1960-ih.Razglednica Črnomlja, inv. št.: Rz 6288.

In čeprav sva se dobro ogrela, ko je bila zimazimabela, sva kljub temu malce zbolela.V skrbi za dobro počutje pozimi skoraj ne moremo mimo lekarne. Včasih lične steklene, porcelanaste in lesene stojnice z zdravilnimi substancami so danes zamenjale raznobarvne škatlice, a vsebina služi enakemu namenu. Lekarniška vitrina s stojnicami, druga polovica 19. stoletja, Metlika (del kulturnozgodovinske zbirke stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij); foto: Branko Babič. Z lekarniško dejavnostjo v Metliki se je v drugi polovici 19. stoletja ukvarjal Miroslav Horaček. Njegova »Lekarna k sveti Trojici« je delovala na Gornjem (današnjem Partizanskem) trgu. Po smrti lekarnarja je vdova hišo in inventar prodala zagrebškemu lekarnarju Franju Wachi. Ta je leta 1886 lekarno, ki je ves čas nosila isto ime, preselil na Mestni trg, kjer je v ta namen zgradil novo nadstropno hišo. Zraven vhoda v lekarno je dal vzidati relief svete Trojice, ki še danes krasi pročelje stavbe.

Kako sva si telesa ogrela, ko je bila zimazimabela? Z Betinim termo perilom.Betini strokovnjaki so razvijali vedno nove materiale in izdelke. Tako so leta 1997 poslali na trg dve znamki perila, in sicer Beti Ski in Beti Therm. Novost je bilo dvoslojno pletivo, katerega zunanja stran je iz vpojnega bombaža, notranja pa iz posebej obdelane polipropilenske preje, ki zadržuje telesno temperaturo in prenaša vlago navzven. Perilo je bilo zaradi svojih lastnosti primerno za vse vrste aktivnosti, tako za profesionalne športnike kot rekreativce ter za vsakodnevno uporabo.Stran iz zloženke Beti, 1997; foto: Boris Selan; arhiv BMM.Stran iz zloženke Beti, 1997; foto: Boris Selan; arhiv BMM.

Kako se je sobica grela, ko je bila zimazimabela? V meščanskih hišah tudi z grelnico.Pozimi so meščani za gretje postelj v neogrevanih spalnicah uporabljali grelnice. Na odkrito posteljo so položili leseno konstrukcijo, nanjo namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Ko so odšli spat, so grelnico lahko potisnili pod posteljo, kjer je še naprej prijetno izžarevala toploto.Grelnica, narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan, ročaj je železen. Okoli leta 1900, Gradac, inv. št.: Z 1750; foto: Branko Babič.

Kako se je sobica grela, ko je bila zimazimabela? V belokranjskih kmečkih hišah s pečjo iz kahel. Kahle so lončaste oziroma skledaste pečnice, ki sestavljajo zunanjo površino peči in so ena najstarejših oblik pečnic. Zaradi svoje oblike so v prostor oddajale več toplote in po izkustvu naj bi ena pečnica zadostovala za ogrevanje 1 kubičnega metra prostora.Peč iz kahel v prvi hiši, druga polovica 19. stoletja – prva polovica 20. stoletja (del etnološke zbirke stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij); foto: Branko Babič.Večina kmečkih hiš je imela tri prostore: vežo, »prvo hišo« in »zadnjo hišo«. V prvi hiši je bila sezidana peč iz kahel, ki so jo kurili iz veže. Ta je bila hkrati tudi kuhinja, stropa ni imela, dim iz peči pa se je dvigal proti slemenu ter obarval stene. Prva hiša z lesenim stropom medtem ostaja čist osrednji prostor, kjer se je podnevi odvijalo življenje družine, ponoči pa je služil za spanje otrokom in starim staršem.Kurišče v veži, druga polovica 19. stoletja – prva polovica 20. stoletja (del etnološke zbirke stalne razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij); foto: Branko Babič.