Tokratni praznik slovenske kulture smo v Belokranjskem muzeju obeležili likovno obarvano.Poleg brezplačnega ogleda razstav v Metliškem gradu in Galeriji Kambič smo namreč pripravili ustvarjalno delavnico Ko pesem postane risba, navdihnjeno z aktualno likovno razstavo Filipa Fröhlicha in poezijo Franceta Prešerna. Otroci so pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja v pesmih iskali oblike, se tudi sami umetniško izrazili in pripravili razstavo svojih del.Otroškemu odkrivanju umetnosti je sledilo razkritje skrivnosti Mušičevih Benetk v Galeriji Kambič. Zbrane je v novi vlogi najprej pozdravil v. d. direktorja Kristjan Husič, mag. Gojko Zupan, raziskovalec in varuh kulturne dediščine, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja za celostno predstavitev slikarja Zorana Mušiča, pa je z nami delil zanimivo življenjsko pot umetnika, prikazal vzporednice z drugimi umetniki na temelju beneških motivov in razkril podrobnosti njegovega ustvarjanja v Benetkah.Ozadje nastanka nekaterih Mušičevih del na stalni razstavi Ljubiteljev zaklad je tako postalo bolj jasno in z veseljem ga ob naslednjem obisku razkrijemo tudi vam.Vabljeni k ogledu fotografij včerajšnjega dne in obisku Galerije Kambič, kjer je do 18. aprila 2026 na ogled tudi občasna razstava Filip Fröhlich, 200 let.

Po skoraj 30 letih predanega vodenja muzeja se s položaja poslavlja naša dolgoletna direktorica Andreja Brancelj Bednaršek. Ob tej priložnosti se ji iskreno zahvaljujemo za njeno vizijo, izjemen prispevek in predano delo s katerim je zaznamovala razvoj muzeja ter pustila neizbrisen pečat v lokalnem in širšem kulturnem prostoru.Z dnem 24. 12. 2025 bo vodenje muzeja kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel kustos arheolog Kristjan Husič. Želimo mu veliko uspeha, ustvarjalne energije in modrih odločitev pri nadaljnjem razvoju muzeja.Hvala vsem za podporo tudi v prihodnje.

Sanitetna torbicainv. št.: N 9987Uporabljali so jo v zdravstveni enoti italijanske okupacijske vojske, po kapitulaciji Italije pa jo je prevzela medicinska sestra v Metliki Hermina Herakovič.Aluminijasta glavnikainv. št.: N 9989 in N 9890Izdelana sta bila v partizanskih delavnicah in sta služila za odstranjevanje uši in gnid z las.Merilnik krvnega tlakainv. št.: N 5487Imenovali so ga tudi Riva-Rocci, po italijanskem zdravniku Scipionu Riva-Rocciju (1867 - 1937), ki ga je izumil leta 1896. Aparat italijanskega porekla je med NOB uporabljal dr. Bogomir Magajna, ki je bil zdravnik v ambulanti Glavnega štaba NOV in POS v Petrovi vasi.Opornica za roko, steklenička s cepivom proti tifusu, steklenička z zdravilom za zdravljenje luesa (sifilisa)inv. št.: N 9992, N 9993, N 9995Opornica za roko je bila izdelana v partizanskih delavnicah na območju Črnomlja, zdravili pa sta zavezniškega porekla. Vse troje je bilo v ambulanti Glavnega štaba NOV in POS v Petrovi vasi v hiši Jakoba Špringerja, kjer je bil zdravnik dr. Bogomir Magajna.Ampule z zdravilom proti davici v škatlici, vata v stekleni dozi, kompresijski povoj v pločevinasti dozi, doza z zdravilom Prontosil proti raznim kokominv. št.: N 9999, N 10000, N 10001, N 10002 Zdravili, vato in povoj je prejel Maks Vilfan, učitelj v Metliki, od medicinske sestre Zdravstvenega doma pred odhodom v internacijo v Italijo. Neuporabljeno je prinesel domov.Kirurški nožek – skalpel in kirurški pripomoček – precepka (pean)inv. št.: N 10003, N 10004Kirurška pripomočka so uporabljali med operacijami v partizanski bolnici Zgornji Hrastnik blizu Komarne vasi. Upravnik in zdravnik v bolnici je bil dr. Janez Milčinski – Peter.Foto: Leon Gregorčič

Belokranjski muzejvas v sredo, 3. decembra 2025,vljudno vabi na brezplačen ogled razstav v Metliškem gradu, med 9. in 17. uro,in Galeriji Kambič Metlika, med 10. in 16. uro.

Menažkainv. št.: N 9964Okrašena je z geometrijskimi in rastlinskimi motivi. Po obodu aluminijaste posode teče posvetilo: Moji dragi v spomin Fux Zdenko 6. 12. 1942. Menažko je Zdenko Fux uporabljal in jo ornamentiral v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu.Nožek z lesenim ročajeminv. št.: N 9966Narejen je iz žeblja, izdelal pa ga je neki Doltar iz Semiča v internaciji na Rabu.Obesek v obliki srcainv. št.: N 9967Izdelal ga je Jože Brožič iz Metlike in ga v spomin na internacijo dal svoji ženi Ani.Ustnik za cigaretoinv. št.: N 9978Ustnik ali cigaretšpic je izdelal Jože Brožič in ga dal v spomin na internacijo ženi Ani.Dopisnica Vinceremoinv. št.: N 9971Odposlana je bila 8. junija 1943 iz Metlike internirancu Jožetu Brožiču v koncentracijsko taborišče na Rabu. Pisala mu je žena Ana, pozdravom sta se pridružila še Anica in Tonček.Pisemska ovojnicainv. št.: N 9972Odposlana je bila 14. maja 1943 iz Metlike v koncentracijsko taborišče na Rabu. Ana Brožič je pisala svojemu možu Jožetu.Pisemska ovojnicainv. št.: N 9973Odposlana je bila 26. januarja 1943 iz Metlike v koncentracijsko taborišče Gonars. Interniranki Anici Brožič je pismo poslala Malči Pipa iz Metlike, št. 231.Mapa za shranjevanje piseminv. št.: N 9974V italijanskem koncentracijskem taborišču jo je izdelala interniranka Anica Brožič iz Metlike.Taboriščni oznaki internirancainv. št.: N 9977 in N 9976Oznaki je nosil Zvonko Hanzelj v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Hanzlja so leta 1942 kot mladoletnega partizana ujeli Italijani in ga obsodili na 20 letno zaporno kazen. Ob kapitulaciji Italije so ga Nemci iz zapora odpeljali v Buchenwald, kjer je bil do osvoboditve leta 1945.Držalo za peroinv. št.: N 9978Držalo je iz lesa izdelal Miko Grdun iz Preloke. Peresnik je izdelal bratu svoje žene F. Radoviču, ki je na Rabu od lakote umrl, star komaj 17 let.Ovitek za knjigoinv. št.: N 9980Narejen je iz platnene vreče, v kateri je Mimica Fux (rojena Požek) od svojih sester iz Metlike prejela paket s hrano v koncentracijsko taborišče.Šatulja in cigaretnicainv. št.: N 9981 in N 9982Izdelal ju je Ivan Turšič iz Metlike med internacijo v nemškem koncentracijskem taborišču Buchenwald.Risba zaporov v Parmi v Italijiinv. št.: N 5483Tam je bil zaprt Karel Požek s Krvavčjega Vrha. Celico, v kateri je bival v letih 1942 in 1943, je na risbi označil s križcem.Pismo na kosu blagainv. št.: N 9983Med okupacijo je potovalo zašito v rob ženskega krila iz Ljubljane preko Suhe krajine v Belo krajino. Dragi! Veseli smo tvojega glasu. Mi vsi doma zdravi. Kaj je z ostalimi, nobenega glasu. Sporoči kaj je z njimi, R, Z, J in otroci. Tu zate cig. kolikor imam. M bila zaprta. Pozdrav!Želimo skorajšnje svidenje!Foto: Leon Gregorčič