Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič