V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja.  Za izvedbo potrebujete: ~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, ~ fimo maso, ~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti. Uspešno delo!

Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".   In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.   Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.   Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema. Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.   Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.   Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo. Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022

Ključnik pod katerim se množijo letošnje decembrske objave akcije Naprej v preteklost je #praznovanjevmuzeju. Praznujemo ob raznolikih priložnostih - osebnih, državnih, verskih praznikih, pomembnih obletnicah ali dogodkih. Naj bodo praznovanja skromna ali razskošna, med ljudmi so vedno dobrodošla. Izbor praznično okrašenih predmetov belokranjske etnološke dediščine nas spomni na skromnejše čase, ki pa so nedvomno lahko navdih za sodobno oblikovanje, na primer, namiznega servisa, v katerem bi z veseljem postregli slavnostno pojedino. Namizno in drugo moderno ter uporabno okrasje za dom si lahko še do konca leta ogledate v Galeriji Kambič, ornamente na "originalih" pa tukaj --> Ornamenti na otiračih In ne le etnološka ornamentika, tudi prazgodovinsko okrasje je lahko odličen vir ustvarjalne energije. Prepričajte se sami --> Pisani ornamenti Nenazadnje pa so v oddaljeni preteklosti, tako kot danes in nemara na isti dan, obeleževali in slavili različne dogodke. Preverite, če je temu res tako --> Praznujmo z Mitro