Metliški grad / Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja
V metliškem gradu so na ogled arheološka, kulturnozgodovinska, etnološka ter zbirka novejše zgodovine. Vabljeni!
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:21

Odpri galerijo

Metliški grad 
Trg svobode 4, 8330 Metlika
Telefon: +386 (0)7 306 33 70

belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja

Uvod v razstavo je petnajstminutni film Podobe Bele krajine, ki z besedo in sliko seznani obiskovalce z zgodovino ter s kulturno in naravno dediščino pokrajine med Gorjanci in Kolpo. V sprejemnici muzeja je na ogled še zanimiva zbirka radijskih aparatov.

Bela krajina je svojevrstna tako v geografskem kot etničnem, kulturološkem in zgodovinskem pogledu. Kdo vse so bili njeni prebivalci niti ne vemo točno, so pa najstarejši ohranjeni predmeti, ki so jih uporabljali, iz časa mlajše kamene dobe. Od takrat (sredi 5. tisočletja pr. Kr.) do pozne antike so tu živela razna ljudstva, ki so za seboj puščala sledove, danes vidne v arheološki zbirki Belokranjskega muzeja.

V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Zlasti težki časi so bili v 15. in 16. stoletju. Ko so Turki leta 1408 pri Metliki prvič prestopili tla nekdanje Kranjske, so v naslednjih 170-ih letih še velikokrat morili, požigali in plenili po Beli krajini. Da bi se dežela ubranila napadov, je bil v 16. stoletju ob meji zgrajen obrambni sistem, imenovan Vojna krajina, ki so jo poselili Uskoki, pred Turki pobegli Srbi in Hrvati.

Največ predmetov in drugega gradiva je povezanih z Belokranjci, ki so predstavljeni v etnološki zbirki. Ime Beli Kranjci se je pojavilo v prvi polovici 19. stoletja po tedaj tu splošni beli noši in ti prebivalci jugovzhodnega dela nekdanje dežele Kranjske so dali ime celi pokrajini. Prikaz sledi spominu na resnične ljudi, ki so na razstavi prisotni s svojimi predmeti, fotografijami, dokumenti, glasovi. Na tiste, ki so se vse življenje spogledovali z revščino, pa so vseeno peli, tkali lepe otirače in delali še lepše pisanice. Na meščane, ki so po materialnem bogastvu zelo zaostajali za onimi v večjih mestih, po duhovnem pa so jih morda celo prekašali, ko so ustanavljali prva društva na Dolenjskem in Slovenskem.

Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja. Ob prelomu stoletij so težke gospodarske razmere prisilile na tisoče Belokranjcev, da so se izseljevali v razne evropske dežele, največ pa v Ameriko. V stari Jugoslaviji se je Bela krajina le počasi trgala iz zaostalosti. Bila je brez vsake industrije; imela je le nekaj večjih obrtnih delavnic in premogovnik Kanižarico. Ob izbruhu druge svetovne vojne so jo zasedli Italijani, po kapitulaciji Italije v septembru 1943 pa je dežela med Kolpo in Gorjanci postala svobodno partizansko ozemlje, kar je bil edinstven pojav ne le v drugi svetovni vojni, temveč v zgodovini vojskovanja sploh.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:45

31 ogledov

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Wed, 18. Dec 2019 at 13:51

144 ogledov

... vse dobro ...

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

237 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

143 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

209 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

266 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metliški grad / Življenje ljudi v Beli krajini od prazgodovine do sredine 20. stoletja