Pedagoški programi
Namen pedagoških programov Belokranjskega muzeja je približati zbirke in predmete, ki jih hranimo, obiskovalcem različnih starostnih skupin. Hkrati si prizadevamo, da bi bil obisk muzeja čim bolj poučen in tudi zabaven.
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 9. marec 2019 ob 19:40

Odpri galerijo

Posebno pozornost posvečamo šolski mladini, ki ji z različnimi oblikami učenja dopolnjujemo in bogatimo obsežne šolske programe.

Pedagoški programi 
Alenka Misja, kustosinja pedagoginja
Telefon: +386 (0)7 306 33 76
alenka.misja@guest.arnes.si

SPLETNE PEDAGOŠKE VSEBINE

Portret

Tihožitje

Učimo se o likovni umetnosti

Jurjevo

Kako nastane belokranjska pisanica

Trije dobri možje in izdelava voščilnice

Krisban in pravljica o Božičku

Svetloba v muzeju - oljenka

Se vidiva v muzeju!

DELAVNICE ZA OTROKE V PEDAGOŠKI SOBI BELOKRANJSKEGA MUZEJA

Udeleženci muzejskih delavnic skozi igro in pogovor na privlačen način pridobivajo novo znanje, kar je poleg vzpodbujanja odgovornosti do kulturne preteklosti najpomembnejši cilj pedagoške dejavnosti muzejev.

V Belokranjskem muzeju nudimo naslednje delavnice za otroke, ki so vse povezane s stalno razstavo v metliškem gradu:

Arheološki nakit
V arheološki zbirki so številni predmeti iz obdobja prazgodovine. Gre za lončeno posodje, raznovrstna orodja, orožje, in seveda nakit ter dele tedanje noše. Otroci si najprej ogledajo razstavljen nakit, potem pa ga poskušajo replicirati s sodobnimi materiali.

Postanimo restavratorji
Tudi ta delavnica je posvečena arheologiji. V improviziranem peskovniku poskušajo otroci med igro poiskati vsak svojo razbito glinasto posodico. »Izkopanine« morajo pozneje zlepiti, pobarvati in se ob delu pogovarjati o tem, kako so podobne predmete izdelovali in uporabljali v preteklosti.

Oživljeni predmeti
Otroci si najprej ogledajo nekaj muzejskih predmetov. Ugotovijo iz česa so narejeni, kako delujejo in zakaj so jih uporabljali. Potem jih primerjajo s tistimi, ki jih uporabljamo danes. Predmete tudi narišejo, opišejo in dopolnijo svoj prvi „muzejski list“. Ob tem spoznavajo način popisovanja in shranjevanja predmetov v muzejih.

Vitezi so imeli ščite
Otroci pridobijo znanje o vitezih, ščitih in grbih. Ko spoznajo, kakšni so bili viteški ščiti, izdelajo vsak svojega.

Bili so gradovi in Turki
Otroke poskušamo animirati, da skupinsko iz lepenke »zgradijo« mogočen grad, ki ga oblegajo Turki.

S čim in kaj so se igrali otroci v srednjem veku
„Mlin“, „trdnjava“, „zara“ so bile priljubljene igre v srednjem veku. Otroci na delavnici izdelajo načrte zanje in se naučijo pravil posamezne igre. Lahko naredijo tudi kakšno igračo, mogoče vetrnico.

Kako nastane belokranjska pisanica
Belokranjski muzej hrani veliko zbirko pisanic. Na tej delavnici otroci s stopljenim voskom rišejo ornamente na izpihana jajca, ki jih kasneje pobarvajo v rdeči in v črni barvi. Na Slovenskem se je tovrstna poslikava velikonočnih jajc ohranila predvsem v Beli krajini in pisanice so postale eden najbolj prepoznavnih belokranjskih spominkov.

Intarzija
Med razstavljenimi etnološkimi predmeti je tudi intarzirana skrinja iz druge  polovice 19. stoletja. Otroci spoznajo tehniko intarzije, ko z barvnimi vložki temnega in svetlega lesa izdelujejo ornamente po svojih zamislih.

Naredimo si papirnato rožo
Vse do druge svetovne vojne je bilo v Beli krajini razširjeno izdelovanje rož iz papirja. Papirnato cvetje je bilo namenjeno predvsem za poročne šopke, venčke, šopke za vojake nabornike in novomašnike. Najpogosteje so jih oblikovali iz krep papirja. Otroci na delavnici sami naredijo papirnato rožo, ki jo obdržijo za spomin.

Izdelajmo razglednico
Skozi igro „spomin“ pokažemo otrokom replike starih razglednic, njihove motive, pisavo… Potem razglednico izdelajo sami in jo odpošljejo.

MUZEJSKE UČNE URE
V dogovoru s pedagogi osnovnih in srednjih šol za posamezne razrede ali skupine pripravimo muzejske učne ure z različnimi vsebinskimi poudarki. Učenci in dijaki pridobijo novo znanje in utrjujejo že pridobljeno. Pri tem so jim v pomoč pedagoške knjižice in delovni listi, pripravljeni za različne starostne skupine.

Vodstvo po stalni razstavi s pedagoško knjižico PREDMETI je primerno za otroke, ki obiskujejo vrtec in prvo triletje osnovnih šol.

Vodstvo po stalni razstavi s pedagoško knjižico MUZEJSKI KOMPAS je primerno za otroke, ki obiskujejo drugo triletje osnovnih šol.

Vodstvo po stalni razstavi z delovnimi listi RAZISKUJMO ZBIRKE BELOKRANJSKEGA MUZEJA je namenjeno učencem tretjega triletja osnovnih šol in dijakom srednjih šol.

Poleg stalne ponudbe pedagoških programov večkrat organiziramo tudi občasne ob razstavah, sobotne delavnice za otroke in poleti »počitnice v Galeriji Kambič«.

V Belokranjskem muzeju se bomo potrudili, da bodo naši mladi obiskovalci čim bolj zadovoljni. Z delavnicami, učnimi urami in vodstvi bomo poskrbeli, da jim bo obisk Belokranjskega muzeja ostal v spominu.

Če vas je kateri pedagoški program pritegnil, se obrnite na muzejsko pedagoginjo Alenko Misja po telefonu ali e-mailu. Za vse programe se je potrebno predhodno najaviti.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Feb 2023 at 13:57

206 ogledov

Iz hiše na metliških Dragah
  Belokranjski muzej je ob koncu leta 2019 prejel dragoceno zbirko z več kot tristo predmeti, katerih večina odslikava podobo meščanskega življenja v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Do takrat muzej tovrstnih predmetov (porcelan, srebro, steklo, tekstil) ni hranil prav veliko, zato so lepo obogatili našo kulturnozgodovinsko zbirko.   Predmete sta donirala dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular, nahajali pa so se v hiši njunih prednikov na metliških Dragah. Od leta 1863, ko jo je dala zgraditi Antonija Wanka pl. Lenzenheim, prvič poročena s Karlom Fuxom, se je zvrstilo nekaj generacij Fuxovega rodu, zadnja pa je nosila priimek Dular. Nazadnje je v hiši živel profesor Jože Dular, dolgoletni ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova sinova sta v donacijo vključila tudi očetove osebne predmete in ji dodala številna likovna dela.   Pripravo razstave in izdajo kataloga smo načrtovali že v letu 2020, a je epidemija razstavo preprečila. Našo primarno nalogo smo kljub vsemu opravili: vsi predmeti so bili inventarizirani, fotografirani, digitalizirani, konservirani in objavljeni v katalogu. Izbor predmetov si lahko ogledate tukaj.   Zgodba se tu ni končala, saj sta nas Janez in Andrej Dular obdarila še z novimi predmeti, med katerimi je tudi kar nekaj kosov pohištva. Skupno število se je povzpelo nad petsto.   Za razstavo smo naredili tematski in kronološki izbor predmetov in jih dopolnili s panoji, ki spremljajo stanovalce hiše na Dragah. S še nekaj trdnimi družinami so Fuxovi skoraj tristo let sooblikovali meščanski utrip Metlike in se za vedno zapisali v zgodovino mesta.   Po zaslugi Janeza in Andreja Dularja se bodo z njihovo zapuščino srečevali tudi prihodnji rodovi. ~   Vljudno vabljeni v Galerijo Kambič med 8. februarjem in 9. septembrom 2023!   

Tue, 31. Jan 2023 at 13:21

396 ogledov

Slovenski kulturni praznik
  Na dan slovenske kulture smo v muzej želeli pritegniti različne generacije. Od najmlajših, ki se s preteklostjo seznanjajo skozi igro, do malo starejših, ki so bili sami priča marsikateremu dogodku tokrat predstavljene lokalne zgodovine.   Otroci so se vrnili v čas prve poselitve Bele krajine in se skozi prazgodovinska obdobja ter stari in srednji vek sprehodili s pomočjo zanimive Arheoigre. Na zabaven način, ob obilici barv, sestavljank, magnetkov in preizkušanja spomina, jih je kustosinja pedagoginja Alenka Misja seznanila z bogatstvom arheoloških najdb na naših tleh in v muzejski zbirki.      V Galeriji Kambič smo odprli razstavo z naslovom Iz hiše na metliških Dragah, mimo katere Metličani hodijo že od leta 1863, nevedoč, kdo vse so bili njeni prebivalci, z izjemo zadnjega, Jožeta  Dularja, ki so ga kot ravnatelja Belokranjskega muzeja poznali skorajda vsi. Predmete iz hiše njunih prednikov sta muzeju podarila njegova sinova, dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular. Donacijo je predstavila direktorica muzeja in avtorica razstave Andreja Brancelj Bednaršek, odprla pa jo je županja Občine Metlika, Martina Legan Janžekovič.   Sklepni del kulturnega praznika nas je popeljal spet v nekoliko bolj oddaljeno preteklost tega prostora. Obiskovalci so si ob vodstvu arheologa Kristjana Husiča ogledali stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine in dobili prvovrsten vpogled v življenje naših prednikov.    Nekaj utrinkov kulture na delu si oglejte v galeriji.     

Tue, 20. Dec 2022 at 09:46

199 ogledov

Voščilo

Fri, 9. Dec 2022 at 08:21

319 ogledov

Praznujmo z Mitro
V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

283 ogledov

Pisani ornamenti
Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja.  Za izvedbo potrebujete: ~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, ~ fimo maso, ~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti. Uspešno delo!

Tue, 6. Dec 2022 at 13:43

359 ogledov

Ornamenti na otiračih
Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".   In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.   Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.   Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema. Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.   Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.   Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo. Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022
Teme
spominska hiša Otona Župančiča Belokranjski muzej dogodki

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Pedagoški programi