Na tokratno Poletno muzejsko noč smo slovenski muzeji, galerije in drugi zavodi ponudili kar 364 dogodkov in hvala, da ste za obisk izbrali tudi naše.Uvod v večer je bil sprehod skozi Podobe Bele krajine, ki jih je Božidar Jakac ustvaril ob svojih obiskih pokrajine med Gorjanci in Kolpo. Avtorica Andreja Brancelj Bednaršek je obiskovalcem ponudila vpogled v nastanek Jakčeve zbirke v Belokranjskem muzeju in njenega belokranjskega opusa.Medtem so grajsko dvorišče že zasedle družine, ki so na pop-up delavnici Ujemi barve Bele krajine na ustvarjalen in zabaven način hitele spoznavati dediščino Bele krajine. V Ganglovem razstavišču pa je ena izmed vodij projekta Blišč in beda prazgodovinskega brona: negovska čelada iz Podzemlja ter arheologinja, katere oči so najdbo med prvimi uzrle na Pezdirčevi njivi, dr. Lucija Grahek, obiskovalce popeljala prek procesa raziskav in poizkusov do poustvaritve negovske čelade. Razstava Povrnjeni sijaj prazgodovinskega brona bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 1. februarja 2027.Vljudno vabljeni!© Primož Pablo Miklavc Turnher za vsa razstavljena in reproducirana dela Božidarja Jakca

Mednarodni dan muzejev 2026 v Metliki»Muzeji povezujejo razdeljeni svet«V muzeju smo na ta praznični dan na široko odprli vrata in še enkrat potrdili, da muzeji res povezujejo.Dopoldne smo začeli v duhu spomina in spoštovanja. Obiskali so nas člani Zveze borcev za vrednote NOB Metlika, ki so si pod vodstvom Leona Gregorčiča ogledali muzejsko zbirko, tudi zadnjo sobo, posvečeno narodnoosvobodilnemu boju. Ta prostor nas vedno znova spomni, kako pomembni so pogum, solidarnost in medsebojno povezovanje – vrednote, ki so ljudem nekoč pomagale premagovati najtežje čase.Potem pa smo naredili čisto pravi časovni skok nekaj stoletij nazaj. V muzej so prihrumeli učenci podaljšanega bivanja OŠ Metlika, ki so najprej raziskovali srednji vek in reševali labirint, nato pa ustvarili še svoje sodčke. Največje navdušenje je prinesla igra Jurij in skrivnostna vinska pot. Skupaj smo se podali na pot od Metlike proti Ljubljani, premagovali ovire, branili sodčke pred roparji in ob tem dokazali, da največ dosežemo takrat, ko stopimo skupaj.Naš muzej se je prelevil v prostor srečevanja generacij – od zgodb narodnoosvobodilnega boja do otroškega smeha, igre in ustvarjalnosti. In prav v tem je lepota tokratne teme – muzeji niso le prostor preteklosti, ampak mostovi, ki povezujejo ljudi, zgodbe in čas.

Z včerajšnjim odprtjem razstave Božidar Jakac Podobe Bele krajine v Galeriji Kambič smo obeležili 75-letnico Belokranjskega muzeja in 25-letnico Galerije Kambič.Slavnostnega dogodka se je udeležila številčna množica podpornikov muzeja, ki že desetletja spremljajo njegovo delovanje in izkazujejo naklonjenost ohranjanju in predstavljanju belokranjske kulturne dediščine.Del te je nedvomno tudi triinosemdeset del Božidarja Jakca, ki jih hrani Belokranjski muzej. Na tokratni razstavi v Galeriji Kambič je predstavljen Jakčev "belokranjski opus", sedemdeset del, ki kot celota še nikoli niso bila predstavljena javnosti in imajo poleg likovne tudi pomembno dokumentarno vrednost.Po pozdravnem nagovoru v. d. direktorja Belokranjskega muzeja Kristjana Husiča sta o pomembnosti avtorja ter razstave in kataloga za širši slovenski prostor spregovorila avtorja muzejska svetnica Andreja Brancelj Bednaršek in umetnostni zgodovinar dr. Andrej Doblehar. Razstavo sta odprla častna gosta Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika, in Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.Tako kot imenovanje Božidarja Jakca za častnega občana Metlike leta 1985 je tudi odprtje razstave s pesmijo pospremil Metliški oktet Vitis.Razstava bo na ogled do 25. septembra 2027, spremlja pa jo tudi bogat katalog reprodukcij s predstavitvijo Jakčevega ustvarjanja v Beli krajini v različnih življenjskih obdobjih (na voljo v Galeriji Kambič in muzejski trgovini).Prisrčno vabljeni!Vabljeni tudi k ogledu in poslušanju prispevkov RTV Slovenija:https://365.rtvslo.si/arhiv/svet-kulture/175219694https://365.rtvslo.si/arhiv/kultura/175219814© Primož Pablo Miklavc Turnher za vsa razstavljena in reproducirana dela Božidarja Jakca

Včeraj, 18. marca, smo v Podzemlju in Metliki doživeli dan, posvečen arheologiji in izjemni dediščini Bele krajine.Dogajanje se je začelo že ob 15. uri s strokovnim vodstvom dr. Lucije Grahek po arheološkem najdišču Kučar. Udeleženci so se podali na zanimiv pohod ter ob strokovni razlagi spoznavali pomen tega prostora kot enega ključnih železnodobnih središč.V večernih urah je v Metliškem gradu sledila predstavitev znanstvene monografije dr. Lucije Grahek Pezdirčeva njiva v Podzemlju: Železna doba od Podzemlja do Vinice, ki je izšla kot 50. zvezek zbirke Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Avtorica je predstavila knjigo, v kateri so celovito in znanstveno obdelani rezultati večletnih raziskav obsežnega grobišča Pezdirčeva njiva – od pogrebnih praks do bogatega grobnega inventarja ter številnih interdisciplinarnih analiz.Posebno vrednost pa imajo tudi same najdbe, ki so že predstavljene javnosti na razstavi Arheološko bogastvo Bele krajine oziroma Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Med njimi izstopata najstarejši zlatnik – keltska imitacija zlatnika Aleksandra Velikega – ter izjemna negovska čelada, ki pričata o bogastvu, stikih in družbeni strukturi tedanjega prostora.Predstavljena monografija tako povezuje vse te izjemne predmete v širšo zgodbo ter pomembno prispeva k razumevanju razvoja Bele krajine v starejši in mlajši železni dobi.Hvala vsem, ki ste bili z nami in soustvarili prijeten ter navdihujoč dan!Foto: Andreja Drakulič Veselič, Leon Gregorčič