Umetnostna zgodovina
V zbirki prevladujejo dela belokranjskih rojakov umetnikov, pa tudi drugih, ki so jih navdihovali ljudje in dežela med Gorjanci in Kolpo.
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:39

Odpri galerijo

MIHAEL KAMBIČ: V BELI KRAJINI 1946 Olje/platno; 44 x 59 cm Sign.l.sp.: M. Kambič Inv. št.: U 51

Zbirka je začela nastajati že pred uradnim odprtjem muzeja leta 1951, ko je prišlo iz Prage v Metliko dvanajst plastik Alojza Gangla. V zbirki prevladujejo dela belokranjskih rojakov umetnikov, pa tudi drugih, ki so jih navdihovali ljudje in dežela med Gorjanci in Kolpo. Vseskozi je bila dopolnjevana, v zadnjem času predvsem z deli mlajših Belokranjcev, diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Temelj zbirke predstavljajo donacije, najbogatejše so prispevali sorodniki Josipa Germa, Mihael Kambič, Julij Papič in Novomeščan Božidar Jakac, ki je rad tudi v Beli krajini. 

ALOJZ GANGL: JOSIP STRITAR
1894
Patiniran mavec; 61 x 36 x26,5 cm
Sign. In dat. Zadaj: Al. Gangl/894
Inv. št.: 2042

Alojz Gangl, rojen leta 1959 v Metliki je na Dunaju končal študij na Akademiji likovnih umetnosti in kiparsko specialko ter takoj dobil naročilo za prvi slovenski javni spomenik Valentinu vodniku v Ljubljani.  Doprsni portret pesnika in pisatelja Josipa Stritarja je slikovito razgibano delo, s katerim je Gangl v kiparsko ustvarjanje vnesel nova oblikovna načela.  

ALOJZ GANGL: JOSIP STRITAR<br>1894<br>Patiniran mavec; 61 x 36 x26,5 cm<br>Sign. In dat. Zadaj: Al. Gangl/894<br>Inv. št.: 2042

Foto: Branko Babić

JOSIP GERM: ŠTUDIJA MOŠKEGA AKTA
1891
Črna kreda; 29,8 x 12,3 cm
Sign. In dat. L. sp.: 29/1 91 Jos. Germ
Inv. št.: U386
 
Adlešičan Josip Germ je po uspešno končanem šolanj na novomeški gimnaziji prišel leta 1889 na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je najprej risal anatomske študije, moške akte in draperijo. Risba izpričuje Germovo spretnost in akademsko naglašeno natančnost. 

 JOSIP GERM: ŠTUDIJA MOŠKEGA AKTA<br>1891<br>Črna kreda; 29,8 x 12,3 cm<br>Sign. In dat. L. sp.: 29/1 91 Jos. Germ<br>Inv. št.: U386

Foto: Branko Babić

MIHAEL KAMBIČ: V BELI KRAJINI
1946
Olje/platno; 44 x 59 cm
Sign.l.sp.: M. Kambič
Inv. št.: U 51
 
Mihael Kambič, doma iz Dragovanje vasi pri Črnomlju, je slikarstvo študiral na Umetnostni akademiji v Pragi, kjer se je naprej posvečal portretom, potem pa je v njegovem delu dobila primat krajina. Slika je primer krajina. Slika je primer svobodnega in čustvenega Kambičevega realizma, ki se je razvil v zrelo poustvarjanje narave. 

				MIHAEL KAMBIČ: V BELI KRAJINI<br>1946<br>Olje/platno; 44 x 59 cm<br>Sign.l.sp.: M. Kambič<br>Inv. št.: U 51

Foto: Branko Babić

JULIJ PAPIČ: VODNJAK ŽIVLJENJA
osnutek
Bron; 42 x 26 x 16 cm
Sign. in dat.: ni
Inv. št.: U 592
 
Metliški rojak Julij Papič je leta 1933 diplomiral na Visoki umetniški industrijski šoli v Pragi in potem je kiparstvo v celoti zaznamovalo njegovo življenje. Čeprav se je ustalil v Zagrebu, stika s svojim mestom ni nikoli pretrgal. Osnutek je naredil z željo, da bi vodnjak, ki predstavlja mater z nečkami v rokah, pred njo pa stojita otroka, postavili ne enem od metliških trgov. 

				JULIJ PAPIČ: VODNJAK ŽIVLJENJA<br>osnutek<br>Bron; 42 x 26 x 16 cm<br>Sign. in dat.: ni<br>Inv. št.: U 592

Foto: Branko Babić

BOŽIDAR JAKAC: MARINDOLKA
1919
Pastel; 50,5 x 35,5 cm
Sign. in dat. d. sp.: B Jakac/19. VIII. 19
Inv. št.: 800
 
Novomeščana Božidarja Jakca, odličnega grafika in slikarja, je ustvarjalna pot nekajkrat v življenju pripeljala tudi v Belo krajino. Prvič je tu iskal svoje navdihe že kot dvajsetletni mladenič in risbe, datirane z avgustom 1919, imajo danes poleg umetniške tudi veliko dokumentarno vrednost. 

				BOŽIDAR JAKAC: MARINDOLKA<br>1919<br>Pastel; 50,5 x 35,5 cm<br>Sign. in dat. d. sp.: B Jakac/19. VIII. 19<br>Inv. št.: 800			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:45

76 ogledov

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Wed, 18. Dec 2019 at 13:51

164 ogledov

... vse dobro ...

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

270 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

151 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

230 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

281 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Umetnostna zgodovina