Včeraj 23. 10. 2025 je bila v Narodnem muzeju Slovenije podelitev listin UNESCO Spomin sveta. Slednjo je prejela tudi Metliška cehovska knjiga z prvimi zapisi uradovalne slovenščine iz 16. st. K objavi prilagamo obraložitev prijave.

METLIŠKA CEHOVSKA KNJIGA

Belokranjski muzej hrani dokumente čevljarskega in usnjarskega ceha v Metliki iz let 1587
do 1741. Gre za pet besedil (ovitek cehovske knjige, svetopisemsko besedilo, seznam članov ceha, starejša cehovska knjiga, cehovska listina), ki so danes združena v celoto z imenom
Metliška cehovska knjiga.

Izjemnost Metliške cehovske knjige so zapisi v slovenščini, ki jih zgodovinar dr. Boris Golec označuje kot posebnost brez primere. Rokopisi predstavljajo najstarejši ohranjeni cehovski register s slovenskimi upravnimi besedili. Na zemljevidu uradovalne slovenike ima Metlika nadvse pomembno mesto, takoj za Ljubljano.

Metliška cehovska knjiga je unikaten dokument slovenskega slovstva in gospodarske zgodovine. Je rariteta in dragocen pisni pomnik slovenske kulture.


Belokranjski muzej je leta 2023 izdal monografijo Metliška cehovska knjiga, ki jo sestavljata dva dela.
V fontes, prvem delu, so podani faksimili petih besedil, pospremljeni s prepisi in prevodi, ki omogočajo branje in razumevanje izvornega zapisa ter vpogled v njegovo izvirno podobo. V drugem delu, comentarii, so objavljeni znanstveni prispevki treh uglednih raziskovalcev.
Njihove študije so:
Alenka Jelovšek: Slovenski jezik v knjigi metliškega čevljarskega ceha,
Boris Golec: Mesto metliških cehovskih dokumentov ter Metlike in Bele krajine v slovenskem
uradovalnem pismenstvu zgodnjega novega veka,
Janez Weiss: »Ta poshteni antverch« / Mesto, ceh in bratovščina, mojstri in dva jezika, na
južnih skrajnostih Kranjske in cesarstva 16., 17. in 18. stoletja.