Metlika
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:21

Odpri galerijo

Metliški grad 
Trg svobode 4, 8330 Metlika

Najava vodenega ogleda za skupine:

telefon: +386 (0)7 306 33 70

e-pošta: belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij - Življenje in zapuščina naših prednikov

Uvod v razstavo je petnajstminutni film Podobe Bele krajine, ki z besedo in sliko seznani obiskovalce z zgodovino ter s kulturno in naravno dediščino pokrajine med Gorjanci in Kolpo. 

Bela krajina je svojevrstna tako v geografskem kot etničnem, kulturološkem in zgodovinskem pogledu. Kdo vse so bili njeni prebivalci niti ne vemo točno, so pa najstarejši ohranjeni predmeti, ki so jih uporabljali, iz časa mlajše kamene dobe. Od takrat (sredi 5. tisočletja pr. Kr.) do pozne antike so tu živela razna ljudstva, ki so za seboj puščala sledove, danes vidne v arheološki zbirki Belokranjskega muzeja.

V kulturnozgodovinski zbirki je prikazana zgodovina Bele krajine od nastanka mest v 14. stoletju do Ilirskih provinc. Zlasti težki časi so bili v 15. in 16. stoletju. Ko so Turki leta 1408 pri Metliki prvič prestopili tla nekdanje Kranjske, so v naslednjih 170-ih letih še velikokrat morili, požigali in plenili po Beli krajini. Da bi se dežela ubranila napadov, je bil v 16. stoletju ob meji zgrajen obrambni sistem, imenovan Vojna krajina, ki so jo poselili Uskoki, pred Turki pobegli Srbi in Hrvati.

Največ predmetov in drugega gradiva je povezanih z Belokranjci, ki so predstavljeni v etnološki zbirki. Ime Beli Kranjci se je pojavilo v prvi polovici 19. stoletja po tedaj tu splošni beli noši in ti prebivalci jugovzhodnega dela nekdanje dežele Kranjske so dali ime celi pokrajini. Prikaz sledi spominu na resnične ljudi, ki so na razstavi prisotni s svojimi predmeti, fotografijami, dokumenti, glasovi. Na tiste, ki so se vse življenje spogledovali z revščino, pa so vseeno peli, tkali lepe otirače in delali še lepše pisanice. Na meščane, ki so po materialnem bogastvu zelo zaostajali za onimi v večjih mestih, po duhovnem pa so jih morda celo prekašali, ko so ustanavljali prva društva na Dolenjskem in Slovenskem.

Zbirka novejše zgodovine opozarja na najpomembnejše dogodke v prvi polovici 20. stoletja. Ob prelomu stoletij so težke gospodarske razmere prisilile na tisoče Belokranjcev, da so se izseljevali v razne evropske dežele, največ pa v Ameriko. V stari Jugoslaviji se je Bela krajina le počasi trgala iz zaostalosti. Bila je brez vsake industrije; imela je le nekaj večjih obrtnih delavnic in premogovnik Kanižarico. Ob izbruhu druge svetovne vojne so jo zasedli Italijani, po kapitulaciji Italije v septembru 1943 pa je dežela med Kolpo in Gorjanci postala svobodno partizansko ozemlje, kar je bil edinstven pojav ne le v drugi svetovni vojni, temveč v zgodovini vojskovanja sploh.

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Sep 2022 at 08:08

443 ogledov

Arheološko bogastvo Bele krajine
Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten.  Belokranjski muzej Metlikaje uresničil, kar si je dolgo želel,novo stalno razstavo ARHEOLOŠKOBOGASTVOBELE KRAJINE ~ Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja.  Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomembno poudariti prav arheološko zbirko, ki so ji prve prostore našli v Martinovi cerkvi in jo v letu 1961 preselili v Metliški grad.  Leta 1973 se je v muzeju zaposlil arheolog Janez Dular, ki je še v istem letu pripravil novo postavitev arheološke zbirke. Ta razstava je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami v Belokranjskem muzeju na ogled skoraj petdeset let. Ker je Dular po treh letih odšel na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je v muzeju nastala strokovna praznina, ki je trajala petinštirideset let. Belokranjski muzej je lani praznoval 70-letnico delovanja in najlepše darilo mu je poklonilo Ministrstvo za kulturo. Po dolgoletnih prizadevanjih in ob podpori najeminentnejših slovenskih arheologov je odobrilo zaposlitev kustosa arheologa in muzeju podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev tudi za področje arheologije. Pogoji za prenovo arheološke razstave so bili tako izpolnjeni in od sedaj se lahko ponašamo z estetsko dovršeno, zanimivo in interaktivno predstavitvijo izjemno bogate arheološke dediščine Bele krajine. Razstava je avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič in kustosinja pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter prek petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci. ~ Prisrčno vabljeni k ogledu razstave v Metliški grad, nekaj utrinkov z odprtja pa si oglejte v galeriji. Številne obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik je bil arheolog dr. Janez Dular, legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, razstavo pa so pospremili v življenje tudi Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Polona Kambič, županja Občine Semič, Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po razstavi je vodila avtorica dr. Lucija Grahek.     Prispevek Vaš kanal >>  

Mon, 12. Sep 2022 at 11:04

45 ogledov

Opletanje steklenice
Metliški pletar, upokojeni poštar Anton Zevnik je pletarsko znanje najprej pridobil v družini, njegov prvi učitelj je bil oče, pozneje pa se je izpopolnjeval v pletarski delavnici v Zagrebu.  Postopek opletanja steklenice je leta 1973 v fotografski objektiv ujel Janez Dular, v članku Andreja Dularja iz hemeroteke Belokranjskega muzeja pa si lahko preberete pletarsko zgodbo tega metliškega rokodelca.      Vir: Dular, A. (15. 4. 1976). Metliški pletar. Dolenjski list, 16(1395), 26. 

Wed, 31. Aug 2022 at 13:25

75 ogledov

Pletarstvo
Mojstrstvo prepletanja šibja, slame in ličja – pletarstvo. Pri tej rokodelski dejavnosti je čut za oblikovanje velikega pomena in pri prepletanju gradiv gre za svojevrstno likovno govorico, za razmerje med detajlom in celoto. Hkrati je pletenje izrazito ritmično in že manjša sprememba v pletarskem ritmu lahko popolnoma poruši celoto. Ritem pletarskih izdelkov je torej enoten, zato pa je nabor gradiv pletarjev bolj pester. Temeljno gradivo je šibje grmov in dreves, najpogosteje leske in vrbe, uporabljajo tudi kostanj, smreko, brdovito, gaber in brezo, od drugih rastlin pa resje, trsje in srobot. Kot pletarsko gradivo pogosto uporabljajo tudi slamo in ličkanje. Šibje lahko uporabljajo v primarni ali razcepljeni obliki – vitre, ter v naravnem stanju, torej z lubjem vred, ali pa ga mehanično oz. toplotno obelijo. Trše vrste lesa uporabljajo za izdelavo temeljnih ogrodij pletarskih izdelkov, za ročaje in vezne elemente.   Anton Zevnik beli vrbovo ličje. 1973. foto št. E 314 Pletarsko znanje je ena od veščin, ki jo do določene stopnje lahko vsak posameznik osvoji in uporablja, da si izdela določene predmete in posode iz različnih gradiv. Zahtevnejši izdelki pa so delo posebej nadarjenih posameznikov in pletarskih delavnic. Tako ločimo pletarstvo za domače potrebe in vrhunsko pletarstvo, namenjeno trgu. Pletarska tehnika je resnično vsestransko uporabna. Dokaz so številni “delovni” pletarski izdelki, ki so si jih na podeželju spletli sami in predvsem v zimskem času - koši, košare, peharji, lestveni nastavki za vozove, gnojni koši, lese, cekarji, čebelni koši in še mnogi drugi. Rudolf Vardijan z dvokolesnim ročnim vozičkom s pletenim košastim nastavkom. 1973. foto št. E 300 Pletarski izdelki so imeli svojo vlogo tudi v številnih šegah in navadah. Peharji, na primer, so nepogrešljiv pripomoček pri domači peki kruha, ki so mu vtisnili nekakšen pleten ornament; jerbas, široko pleteno košaro brez ročajev, so uporabljali za nošenje velikonočnih jedi k blagoslovu v cerkev, brez koša pa si ne moremo predstavljati niti sv. Miklavža. Pleteni izdelki iz slame - lestenci, obeski in drobni predmeti imajo lahko tudi dekorativno vlogo, saj so jih uporabljali za krašenje bivalnih prostorov ob posebnih, prazničnih priložnostih. Vir: Bogataj, J. (1993). Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Ljubljana: Domus. Bogataj, J. (1999). Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus.   V galeriji si lahko ogledate izbor pletarske dediščine, ki jo hrani Belokranjski muzej. Pri tem ne gre le za hranjenje posameznih pletarskih izdelkov, temveč tudi fotografskega gradiva, prikazov postopkov izdelave in hemeroteke (zbirka časopisnih izrezkov). Opletanje steklenice - prikaz Anton Zevnik >>  

Mon, 13. Jun 2022 at 14:16

380 ogledov

KOUPA
 

Thu, 2. Jun 2022 at 10:30

388 ogledov

Galerija Kambič ZAPRTA
Spoštovani obiskovalci! Zaradi večjega števila obolelih v Belokranjskem muzeju, je Galerija Kambič Z A P R T A. Za možnost ogleda pokličite na telefonsko številko 07 306 33 70. Hvala za razumevanje.

Mon, 23. May 2022 at 10:21

395 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 
Teme
Stalne razstave Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metlika