Zbirka je začela nastajati že pred uradnim odprtjem muzeja leta 1951, ko je prišlo iz Prage v Metliko dvanajst plastik Alojza Gangla. V zbirki prevladujejo dela belokranjskih rojakov umetnikov, pa tudi drugih, ki so jih navdihovali ljudje in dežela med Gorjanci in Kolpo. Vseskozi je bila dopolnjevana, v zadnjem času predvsem z deli mlajših Belokranjcev, diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Temelj zbirke predstavljajo donacije, najbogatejše so prispevali sorodniki Josipa Germa, Mihael Kambič, Julij Papič in Novomeščan Božidar Jakac, ki je rad ustvarjal tudi v Beli krajini.
ALOJZ GANGL: JOSIP STRITAR
1894
Patiniran mavec; 61 x 36 x26,5 cm
Sign. In dat. Zadaj: Al. Gangl/894
inv. št.: 2042
Alojz Gangl, rojen leta 1859 v Metliki je na Dunaju končal študij na Akademiji likovnih umetnosti in kiparsko specialko ter takoj dobil naročilo za prvi slovenski javni spomenik Valentinu vodniku v Ljubljani. Doprsni portret pesnika in pisatelja Josipa Stritarja je slikovito razgibano delo, s katerim je Gangl v kiparsko ustvarjanje vnesel nova oblikovna načela.
JOSIP GERM: ŠTUDIJA MOŠKEGA AKTA
1891
Črna kreda; 29,8 x 12,3 cm
Sign. In dat. L. sp.: 29/1 91 Jos. Germ
inv. št.: U386
Adlešičan Josip Germ je po uspešno končanem šolanj na novomeški gimnaziji prišel leta 1889 na Akademijo likovnih umetnosti na Dunaj, kjer je najprej risal anatomske študije, moške akte in draperijo. Risba izpričuje Germovo spretnost in akademsko naglašeno natančnost.
MIHAEL KAMBIČ: V BELI KRAJINI
1946
Olje/platno; 44 x 59 cm
Sign.l.sp.: M. Kambič
inv. št.: U 51
Mihael Kambič, doma iz Dragovanje vasi pri Črnomlju, je slikarstvo študiral na Umetnostni akademiji v Pragi, kjer se je naprej posvečal portretom, potem pa je v njegovem delu dobila primat krajina. Slika je primer krajina. Slika je primer svobodnega in čustvenega Kambičevega realizma, ki se je razvil v zrelo poustvarjanje narave.
JULIJ PAPIČ: VODNJAK ŽIVLJENJA
osnutek
Bron; 42 x 26 x 16 cm
Sign. in dat.: ni
inv. št.: U 592
Metliški rojak Julij Papič je leta 1933 diplomiral na Visoki umetniški industrijski šoli v Pragi in potem je kiparstvo v celoti zaznamovalo njegovo življenje. Čeprav se je ustalil v Zagrebu, stika s svojim mestom ni nikoli pretrgal. Osnutek je naredil z željo, da bi vodnjak, ki predstavlja mater z nečkami v rokah, pred njo pa stojita otroka, postavili ne enem od metliških trgov.
BOŽIDAR JAKAC: MARINDOLKA
1919
Pastel; 50,5 x 35,5 cm
Sign. in dat. d. sp.: B Jakac/19. VIII. 19
inv. št.: 800
Novomeščana Božidarja Jakca, odličnega grafika in slikarja, je ustvarjalna pot nekajkrat v življenju pripeljala tudi v Belo krajino. Prvič je tu iskal svoje navdihe že kot dvajsetletni mladenič in risbe, datirane z avgustom 1919, imajo danes poleg umetniške tudi veliko dokumentarno vrednost.
Foto: Branko Babić
