Partizani in okupatorji
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 24. November 2025 ob 13:47

Odpri galerijo

Rokavni našitki majorja

inv. št.: N 9939

Našitki so narejeni iz angleškega vojaškega blaga in našitkov duhovniškega plašča. Na rokavu suknjiča (bluze) jih je nosil partizanski major Janez Dular – Janek. Od vstopa v partizane leta 1942 do 1944 je bil borec in intendant v Tomšičevi brigadi, potem pa inštruktor artilerije v oficirski šoli v Metliki.

Jedilni pribor in svinčnik

inv. št.: N 9942 in N 9984

Uporabljal ju je dirigent in skladatelj, partizan Viktor Mihelčič iz Metlike, ki je bil član godbe Glavnega štaba NOV in POS, ustanovljene leta 1944. V partizanih je poleg drugih pesmi uglasbil tudi besedilo Franceta Kosmača Domovina naša je svobodna.

Rokavni našitki višjega vodnika

inv. št.: N 9943

Našitki so narejeni iz sivozelenega angleškega sukna in bele prejice. Nosil jih je partizan Silvo Mihelčič iz Metlike, izvezla pa ju je njegova žena Marija.

Rokavni našitki podporočnika

inv. št.: N 9944 in N 9945


Našitki so narejeni iz angleškega vojaškega blaga, zlatega traku in medeninastih zvezdic. Našitke je nosil Daro Flajšman iz Metlike, partizan Bračičeve brigade, ki je odšla v sklopu XIV. divizije januarja 1944 s Suhorja na Štajersko.

Partizanska kapa triglavka

inv. št.: N 9947


Kapa je narejena iz italijanskega vojaškega blaga, krojena v obliki Triglava in sešita s šivalnim strojem.

Rokavni našitek komandanta bataljona

inv. št.: N 9950


Našitek iz sivozelenega vojaškega sukna in rdečega blaga je nosil komandant III. bataljona Cankarjeve brigade Martin Južna iz Dragomlje vasi. Za posledicami ran je umrl junija 1943 v partizanski bolnici v Žumberku. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja.

Daljnogled Hensoldt Wetzlar

inv. št.: N 9951


Daljnogled nemške izdelave je bil skupaj s torbico najden med italijansko vinomersko hajko junija 1943 v gozdu pod vasjo Vidošiči.

Oficirska torbica

inv. št.: N 9954


Torbico je nosil Polde Jelenič iz Črnomlja, narejena je iz rjavega usnja.

Italijanska zastava

inv. št.: N 9946


Zastava z ročno naslikanim savojskim grbom.

Dvojezična napisna tabla

inv. št.: N 9948


Tabla je bila med italijansko okupacijo pritrjena na oglasno desko hranilnice in posojilnice v Metliki.

Vojaška trobenta

inv. št.: N 9953


Trobento so uporabljali italijanski vojaki »na glavni straži« v Metliki (Guštinova hiša) in so jo ob kapitulaciji Italije tam tudi pustili.

Avtomobilska oznaka

inv. št.: N 9955


Oznaka s fašističnim grbom (liktorski snop s sekiro in levjo glavo), zvezdo in kratico, ki pomeni italijansko vojsko.

Identifikacijska ploščica

inv. št.: N 9956


Ploščico je z vtisnjenimi osnovnimi podatki, obešeno okoli vratu, nosil italijanski vojak. Najdena je bila v okolici Radovice.

Identifikacijska ploščica vojaške mule

inv. št.: N 9958


Ploščica je bila najdena v preddverju Martinove cerkvice v Metliki, ki jo je italijanska vojska uporabljala kot hlev.

Veriga za vklepanje

inv. št.: N 9949


Veriga, narejena iz pletene žice, je ostala v prostorih Prve dolenjske posojilnice po sovražnem vpadu v Metliko, 16. julija 1944. Pozabili so jo t. i. Čerkezi. To so bili v nemško vojsko novačeni ljudje z območja okupiranih delov Sovjetske zveze in tudi sovjetski vojni ujetniki. Ljudje so jih splošno imenovali Čerkezi, čeprav je bilo predstavnikov tega kavkaškega ljudstva v nemških enotah malo.

Ovratni našitek nemške SS uniforme

inv. št.: N 9962


Našitek je narejen iz črnega tekstila in ima s srebrnkasto svilo izvezeno dvojno runo SS (Schutzstaffel).

Foto: Leon Gregorčič

<< Zbirka predmetov NOB

<< MUZEJSKE ZBIRKE IN PREDMETI

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 9. Mar 2026 at 09:00

190 ogledov

Predstavitev knjige
Včeraj, 18. marca, smo v Podzemlju in Metliki doživeli dan, posvečen arheologiji in izjemni dediščini Bele krajine.Dogajanje se je začelo že ob 15. uri s strokovnim vodstvom dr. Lucije Grahek po arheološkem najdišču Kučar. Udeleženci so se podali na zanimiv pohod ter ob strokovni razlagi spoznavali pomen tega prostora kot enega ključnih železnodobnih središč.V večernih urah je v Metliškem gradu sledila predstavitev znanstvene monografije dr. Lucije Grahek Pezdirčeva njiva v Podzemlju: Železna doba od Podzemlja do Vinice, ki je izšla kot 50. zvezek zbirke Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Avtorica je predstavila knjigo, v kateri so celovito in znanstveno obdelani rezultati večletnih raziskav obsežnega grobišča Pezdirčeva njiva – od pogrebnih praks do bogatega grobnega inventarja ter številnih interdisciplinarnih analiz.Posebno vrednost pa imajo tudi same najdbe, ki so že predstavljene javnosti na razstavi Arheološko bogastvo Bele krajine oziroma Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij. Med njimi izstopata najstarejši zlatnik – keltska imitacija zlatnika Aleksandra Velikega – ter izjemna negovska čelada, ki pričata o bogastvu, stikih in družbeni strukturi tedanjega prostora.Predstavljena monografija tako povezuje vse te izjemne predmete v širšo zgodbo ter pomembno prispeva k razumevanju razvoja Bele krajine v starejši in mlajši železni dobi.Hvala vsem, ki ste bili z nami in soustvarili prijeten ter navdihujoč dan!Foto: Andreja Drakulič Veselič, Leon Gregorčič

Wed, 25. Feb 2026 at 09:13

189 ogledov

Odpiralni čas
Belokranjski muzej Metlikaod torka do sobote od 9. do 17. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto: 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Galerija Kambič Metlika od torka do sobote od 10. do 16. ureob praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah, meseca januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Spominska hiša Otona Župančiča Vinica - ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič od torka do petka od 8. do 16. ureob sobotah od 9. do 13. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih)poletni čas (15. 6. - 15. 9.)od torka do petka od 8. do 18. ureob sobotah od 9. do 15. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.

Fri, 20. Feb 2026 at 07:41

218 ogledov

Vstopnina

Mon, 16. Feb 2026 at 14:05

328 ogledov

Zaposleni
RecepcijaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 306 33 70 belokranjski.muzej@guest.arnes.siUpravaV. d. direktorja:Kristjan Husič, v. d. direktorja, kustos arheolog+386 (0)7 306 33 72 kristjan.husic@guest.arnes.siTajništvoAna Plut, poslovna sekretarka+386 (0)7 306 33 71 belokranjski.muzej@guest.arnes.siStrokovne službeLeon Gregorčič, samostojni muzejski tehnik dokumentalist+386 (0)7 306 33 73 leon.gregorcic@guest.arnes.siMateja Černič, samostojna strokovna sodelavka+386 (0)7 306 33 74 mateja.cernic1@guest.arnes.siJadranka Dančulovič, muzejska vodnica+386 (0)7 306 33 70Pedagoška službaAlenka Misja, kustosinja pedagoginja+386 (0)7 306 33 76 alenka.misja@guest.arnes.siTehnična službaKristijan Rajaković, glavni vzdrževalec+386 (0)7 306 33 70Galerija KambičCesta bratstva in enotnosti 51, 8330 MetlikaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 305 83 32 belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Mon, 16. Feb 2026 at 11:15

282 ogledov

Metliški grad
Metlika se prvič omenja leta 1300 kot Novi trg (Novum forum) v listini grofa Henrika II., ki je bil najpomembnejši predstavnik Goriških. Že z imenom Novi trg kaže na načrtno novoustanovljeno urbano središče, locirano na pomembni cestni povezavi iz Marke v Slavonijo. V sklopu urbane zasnove je stal tudi plemiški grad, ki se je začel razvijati okoli dominantnega stolpa. »Grajsko celoto so tvorile bivalne in gospodarske stavbe, tu je bil dom gradiščana, ob vsakokratnem obisku pa bivališče grofa, njegovega spremstva, uradništva in vojaštva. Med naselbino in gradom je bil širok jarek, ki je fizično ločil dobro zavarovano središče oblasti od mesta. Grad se je razvijal ločeno in živel zunaj pravil naselbine, a hkrati predstavljal njen najmočnejši in skrajni branik. Najprej je bil bivališče plemiškega gradiščana, prvi znani je Wischotzer de Novo foro, omenjen leta 1300, čigar priimek predstavlja najzgodnejšo omembo današnjega mesta Metlika. Z oblikovanjem goriške oblasti in izdajo privilegija aprila 1365 pa je grad postal bivališče glavarja Grofije v Marki in Metliki. Najverjetneje so se plemiči, duhovščina in meščani na gradu zbirali na stanovih te deželice ter pred ograjnim sodiščem reševali medsebojne spore. Številni podložniki gospostva so tamkaj iskali pravico na deželskem sodišču, ki je imelo tudi krvno pravdo in je zato smelo sankcionirati najhujše delikte. Hkrati je bil grad prostor intenzivnega vrveža gospodarstva velikega gospostva, bil je vozlišče upravnih, ekonomskih in vojaških funkcij.« (Janez Weiss: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki: Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss), Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 163) V 16. stoletju so bili po Valvasorjevih trditvah lastniki gradu Alapiči in Frankopani. Ti so ga prepustili zagrebškemu stolnemu kapitlju, leta 1621 so grad kupili trije bratje Wazni, družina pa ga je 1680. leta prodala grofici Paradeiser. Kmalu je gospostvo odkupil grof Jurij Žiga Lichtenberg, ki ga je – najverjetneje 1713. leta – prodal zagrebškemu kapitlju. Medtem je grad leta 1705 tako kot celotno mesto pogorel. Precej je bil poškodovan tudi po požaru v letu 1790. Dve leti zatem ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšek. Družina je z graščino gospodarila in v njem živela več kot sto let. Zadnji metliški graščak je bil dr. Josip Savinšek, ki si je pridobil naziv viteza. Leta 1899 je grad prodal Ljudski posojilnici v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je za 130.000 kron postal last Prve dolenjske posojilnice v Metliki.Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška, po 1871inv. št.: Z 7419 (foto: Branko Babič)V mogočni stavbi Metliškega gradu je imelo poleg lastnikov svoje prostore kar nekaj ustanov in zasebnih strank. Tako se je že 1860. leta vanj vselilo okrajno sodišče, v njem je bil sedež metliškega sreza (1931–1936), med drugo svetovno vojno pa narodno sodišče za belokranjsko območje in oddelek oficirske šole glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Po vojni, ko je grad prešel v last splošnega ljudskega premoženja, so v njem gostovali nižja gimnazija, internat, zemljiška knjiga, otroški vrtec, mladinski klub, ljudska knjižnica in Belokranjski muzej, ki je dobil prve prostore leta 1954, potem pa jih pridobival vedno več. Danes je skoraj celoten grad namenjen muzejski dejavnosti.

Fri, 13. Feb 2026 at 07:43

247 ogledov

Stalne razstave
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletijGalerija Kambič Metlika / Ljubiteljev zakladSpominska hiša Otona Župančiča Vinica / ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič / Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka
Teme
Aktualno Metlika KULTURA Črnomelj Semič

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Partizani in okupatorji