Metliška godba na pihala
Belokranjski muzej Metlika

Torek, 15. oktober 2019 ob 14:59

Odpri galerijo

Bariton Izdelovalec: Ljudevit Horn proizvod. glazbala Apatin Inv. št. Z 2678

Narodnostno in družabno življenje Belokranjk in Belokranjcev je v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja zelo razgibala ustanovitev godbenih društev, narodnih čitalnic in požarnih bramb, igralskih družin, tamburaških zborov, folklornih skupin, telovadnih ter izobraževalnih društev.

Med vsemi se je prva organizirala Mestna godba Metlika, ki je tudi ena najstarejših na Slovenskem. Njeno nepretrgano delovanje je bilo Belokranjskemu muzeju dovolj velik razlog za pripravo razstave in kataloga. Glasbila, uniforme, priznanja in plakati so del zanimive kulturne dediščine, ki jo dopolnjuje bogato pisno in slikovno gradivo. 

INŠTRUMENTI


Klarinet »B«
Izdelovalec: Stowasser Graz
1927
Inv. št. Z 1460

				Klarinet »B«<br>Izdelovalec: Stowasser Graz<br>1927<br>Inv. št. Z 1460

Trobenta »F«
Izdelovalec: A. Stowasser & Sahn K.k.a.p. Instr. Fabrik in Graz
1892
Inv. št. Z 1462

				Trobenta »F«<br>Izdelovalec: A. Stowasser & Sahn K.k.a.p. Instr. Fabrik in Graz<br>1892<br>Inv. št. Z 1462

Trobenta »F«   
Izdelovalec: M. Stanzl Klagenfurt
Inv. št. Z 1464

				Trobenta »F«   <br>Izdelovalec: M. Stanzl Klagenfurt<br>Inv. št. Z 1464

Krilni rog »B«   
Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.pr. Instrumenten Fabrik Graz
Inv. št. Z 1465

				Krilni rog »B«   <br>Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.pr. Instrumenten Fabrik Graz<br>Inv. št. Z 1465

Rog v »F«
Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.p. Instrumt. Fabrik Graz
Inv. št. Z 1468

				Rog v »F«<br>Izdelovalec: A. Stowasser K.k.a.p. Instrumt. Fabrik Graz<br>Inv. št. Z 1468

Bas krilovka
Izdelovalec: neznan
1894
Inv. št. Z 1470

				Bas krilovka<br>Izdelovalec: neznan<br>1894<br>Inv. št. Z 1470

Heligon »ES«
Izdelovalec: neznan
Inv. št. Z 1472

				Heligon »ES«<br>Izdelovalec: neznan<br>Inv. št. Z 1472

Boben
Izdelovalec: neznan
Inv. št. Z 1820

				Boben<br>Izdelovalec: neznan<br>Inv. št. Z 1820

Klarinet
Izdelovalec: Lignatone
Inv. št. Z 2676

Flavta
Izdelovalec: J. Zazwon, Kladno
Inv. št. Z 2677

				Flavta<br>Izdelovalec: J. Zazwon, Kladno<br>Inv. št. Z 2677

Bariton                            
Izdelovalec: Ljudevit Horn proizvod. glazbala Apatin
Inv. št. Z 2678

				Bariton                            <br>Izdelovalec: Ljudevit Horn proizvod. glazbala Apatin<br>Inv. št. Z 2678

Trobenta                               
Izdelovalec: Lignatone
1930
Inv. št. Z 2679

				Trobenta                               <br>Izdelovalec: Lignatone<br>1930<br>Inv. št. Z 2679

Pozavna na poteg                       
Izdelovalec: Lignatone
Akc. št. 13/2004

				Pozavna na poteg                       <br>Izdelovalec: Lignatone<br>Akc. št. 13/2004

Rog
Izdelovalec: Josip Lidl, Brno
Zasebna last

				Rog<br>Izdelovalec: Josip Lidl, Brno<br>Zasebna last

Trobenta
Izdelovalec: Franjo Schneider, proizvod glazbala, Zagreb
Zasebna last

				Trobenta<br>Izdelovalec: Franjo Schneider, proizvod glazbala, Zagreb<br>Zasebna last

Piccolo
Izdelovalec: G Bardelli, Trieste
Zasebna last

				Piccolo<br>Izdelovalec: G Bardelli, Trieste<br>Zasebna last

Foto: Branko Babić

UNIFORME

Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza)               
Izdelovalec: Franc Golob
1890
Inv. št. Z 1452

				Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza)               <br>Izdelovalec: Franc Golob<br>1890<br>Inv. št. Z 1452

Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza, hlače, srajca, kapa, kravata)   
Izdelovalec: neznan
1939
Inv. št. Z 1454 a, b, c, d, e

				Uniforma Mestne godbe Metlika (bluza, hlače, srajca, kapa, kravata)   <br>Izdelovalec: neznan<br>1939<br>Inv. št. Z 1454 a, b, c, d, e

Foto: Branko Babić

PLAKATI


KONCERT
Metlika, 22. 4. 1951, KUD Engelbert Gangl – Godbena sekcija
Inv. št. PL 263


				KONCERT<br>
Metlika, 22. 4. 1951, KUD Engelbert Gangl – Godbena sekcija<br>
Inv. št. PL 263

KONCERT
Metlika, 28. 11. 1957, Prosvetno društvo Janez Marentič – Orkester mestne godbe
Inv. št. PL 265

				KONCERT<br>Metlika, 28. 11. 1957, Prosvetno društvo Janez Marentič – Orkester mestne godbe<br>Inv. št. PL 265

KONCERT veselih melodij
Metlika, 27. 9. 1959, Mestna godba v Metliki
Inv. št. PL 267

				KONCERT veselih melodij<br>Metlika, 27. 9. 1959, Mestna godba v Metliki<br>Inv. št. PL 267

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 17. Jan 2020 at 10:45

31 ogledov

Na Pezdirčevi njivi negovska čelada
Metlika - Na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pri Metliki, kjer so med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji mlajše železnodobnega grobišča pred poldrugim letom odkrili tudi keltski zlatnik iz 3. stoletja pr. n. š., so te dni odkrili nove, nekoliko starejše najdbe. Med njimi tudi tako imenovano negovsko čelado, bojevniški bronasti šlem iz 4. stoletja pr. n. š. Čelado je pri arheoloških izkopavanjih ob urejanju infrastrukture za novo gradnjo pred tednom odkrila trojica arheologov in varuhov kulturne dediščine pod strokovnim vodstvom Lucije Grahek, so danes sporočili z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Gre za po najdišču v Negovi v Slovenskih goricah poimenovano čelado, najbolj pogosto sicer na Dolenjskem, ki v Beli krajini do zdaj ni bila znana. Kot taka pa omenjena najdba prinaša nove podatke in omogoča nov pogled na družbo dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, v katerega je v starejši železni dobi sodila tudi Bela krajina, so dodali. Negovsko čelado, ki velja za značilen pridatek tako imenovanih knežjih starejšeželeznodobnih grobov, so našli ob dveh suličnih osteh, bojni sekiri in pasni garnituri, kar je bila sicer pogosta oprema tedanjih bojevnikov, značilna za dolenjski starejšeželeznodobni kulturni krog. Čelada s Pezdirčeve njive je bila, kot poroča STA, ob pokopu predvidoma obredno nekoliko poškodovana, kar je značilno tudi za druge tovrstne primerke, najdene v Novem mestu, na Dolenjskem in drugje po državi oziroma v krogu tako imenovane slovenske jugovzhodne halštatske skupine. Negovska čelada predlani na Kapiteljski njivi Prve negovske čelade so v Ženjaku oziroma Negovi leta 1811 našli kot zakladno najdbo. Nanje je ob oranju zadel kmet in izoral 26 bronastih čelad, ki so danes shranjene v muzejih na Dunaju in v avstrijskem Gradcu ter v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Dobro ohranjeno negovsko čelado so arheologi Dolenjskega muzeja predlani odkrili tudi pri raziskovanju grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Omenjeni novomeški muzej sicer hrani tri tovrstne čelade. Grobišče na Pezdirčevi njivi sodi v krog naselbine oziroma utrjenega prazgodovinskega gradišča nad Podzemljem, v njegovi okolici pa so še vedno dobre vidne številne prazgodovinske rodovne gomile. Ena med temi je denimo tako velika, da na njej stoji celo manjša cerkev. (Dolenjski list.si, L. M.)

Wed, 18. Dec 2019 at 13:51

144 ogledov

... vse dobro ...

Thu, 12. Dec 2019 at 15:23

237 ogledov

Predavanje Lucije Grahek
Tokrat smo v sprejemnici Belokranjskega muzeja prisluhnili predavanju dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani.  Pod naslovom Nove raziskave železnodobnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju je predstavila rezultate pravkar zaključenega izkopavanja, kjer je bilo odkrito grobišče iz mlajšega halštata in kjer se je pokopavanje domnevno neprekinjeno nadaljevalo še v 3. stol. pr. n. št. Najdišče je prvo moderno izkopano grobišče viniške skupine, ki bo bistveno doprineslo k poznavanju tega kulturnega kroga. Foto: Leon Gregorčič

Thu, 5. Dec 2019 at 10:04

143 ogledov

En krompir, tri države

Wed, 4. Dec 2019 at 16:42

209 ogledov

Ta veseli dan kulture
Ta veseli dan kulture 2019 je za nami. Pestro celodnevno dogajanje se je prevesilo v prijeten večer in zaključek v družbi naših obiskovalcev. Na dan Prešernovega rojstva v vseh svojih enotah ponudimo brezplačen ogled razstav ter nabor zanimivih dogodkov. V Muzejski hiši Semič smo tako izvedli dve delavnici za otroke, kjer so se seznanili s posebnostmi belokranjskega okolja, flore in favne ter izvedeli, da imamo v reki Krupi edino jamsko školjko na svetu. Da bi na zanimiv in nevsiljiv način otroci to znanje tudi osvojili, o tem pa mimogrede ozavestili druge, so podobo školjke prenesli na papirnato vrečko ter ji dali svoj pečat. Naravo Bele krajine, zgodovino Semiča in vinogradništva pa so imeli priložnost podrobneje spoznati tudi ostali obiskovalci na dveh javnih vodstvih. V metliškem gradu smo pripravili delavnico za odrasle. Pod vodstvom Bernarde Kump iz Belokranjskega izročila smo se učili spletati mreže iz konopljine vrvi. Dela smo se lotile s posebnim, doma narejenim orodjem, ki je ravno takšno kot nekoč. O tem pričajo tudi muzejski predmeti iz naše zbirke iz leta 1953, s katerimi so ob Kolpi spletali ribiške mreže. Zanimiva in poučna delavnica je bila samo uvod v to spet obujeno veščino. Zahteva namreč nemalo truda, zato smo se poslovile z nedokončanimi izdelki a dobro zastavljenimi temelji. Po programu je nato sledilo še odprtje občasne razstave naslovljene En krompir, tri države, ki priča o okupacijskih mejah na Dolenjskem v letih 1941 - 1945. Zbrane sta pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek ter soavtor razstave dr. Božidar Flajšman, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi. Razstava bo v Ganglovem razstavišču na ogled do 5. januarja 2020. Foto: Leon Gregorčič, Mateja Černič  

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

266 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Metliška godba na pihala