Lapidarij obsega kamnite spomenike, ki segajo v čas od 2. do konca 19. stoletja. Izraz prihaja iz latinske besede lapis, kar pomeni kamen oziroma v kamen vklesan napis. Najstarejše so rimske nagrobne plošče. Iz metliške komende, ki so jo pozidali duhovniki nemškega viteškega reda, sta se ohranila sklepnik dvoriščnega portala in nagrobnik metliškega meščana. Med razstavljenimi predmeti so še nagrobne plošč iz 16. stoletja, fragmenti arkadnih stebrov iz gradu Krupa, okenski okvir iz gradu Pobrežje, del stebra in korito vodnjaka iz metliškega gradu ter šest kamnitih spomenikov iz različnih delov Bele krajine. 

RIMSKA NAGROBNA PLOŠČA
2. ali 3. stoletje, Črnomelj
inv. št.: L 23
 
Rimska nagrobna plošča je izklesana iz apnenca in obdelana reliefno. V spodnjem delu je pravokotno obrobljen napis. Nad napisom je daritvena miza s tremi posodami, levo in desno pa stojita služabnika, ki sodelujeta pri daritvi. Na levi strani je kos vitice. Nad to daritvijo je v dveh vrstah upodobljenih osem umrlih odraslih oseb in trije otroci. Vse podobe so doprsne, spodnja leva oseba pa je prikazana v celoti in je oblečena v togo. V zaključku nagrobnika je jezdec na konju, desno od njega je kozel, na levi pa še neka žival. 

Foto: Branko Babić

NAGROBNIK IZ MARINDOLA
1587, Marindol
inv. št.: L 13

.

Nagrobnik je iz surovo obdelanega kamna, na njem sta letnica 1587 in napis, ki ga beremo kot "TO E MILIČA".  Pisava na nagrobniku je zahodna cirilica, ki je prišla na ozemlje Metlike z Uskoki oziroma najverjetneje z njihovimi duhovniki. 

Foto: Branko Babić

SKLEPNI KAMEN
1726, Metlika
inv. št.: L 20

Sklepni kamen dvoriščnega portala komende v Metliki. Na kamnu sta vklesana križ nemškega viteškega reda in letnica 1726. Duhovniki nemškega viteškega reda so prišli v Belo krajino sredi 13. stoletja. Njihov namen je bil pokristjanjevanje ljudstva. Kmalu so si v Metliki pozidali utrdbo - komendo, ki je v velikem požaru leta 1705 pogorela. Leta 1726 so poslopje na novo pozidali, leta 1776 pa prenovili. 

Foto: Branko Babić