Knjiga metliškega čevljarskega ceha
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 29. Marec 2021 ob 14:45

Odpri galerijo

Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu, pa tudi kot krošnjarji od vrat do vrat po bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratovščino sv. Rešnjega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtništvu in tovorništvu, ki ga je zaradi lastnih koristi – pobiranja mitnin – podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo turške nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so poskušali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtniška dejavnost.

Začetniki metliškega ceha so bili mesarji in čevljarji, cehovske listine, ki so bile pozneje zvezane v knjigo, pa vsebujejo zapise od leta 1587 do leta 1836. Večina besedil je v nemškem jeziku, iz 17. stoletja pa je tudi 31 slovenskih, kar je dragocenost tako za sloveniste kakor za zgodovinarje. Med slovenskimi razlikujemo tri vrste besedil: najkrajši so zapisi o novih članih, sledijo sklepi letnih in četrtletnih skupščin, najdaljši pa je dopis ceha mestnemu svetu v Metliki.

Na skupščinah so v ceh (poſten antuerh) sprejemali (ſapisali) nove člane (bratie), volili upravo, sklepali o denarnih zadevah, sprejemali nova cehovska pravila, kaznovali člane, ki so izvajali nelojalno konkurenco in niso upoštevali pravil, nastopali proti šušmarjem (nepoſten antuerh) in nečlanom.

V drugi polovici 17. stoletja je ceh do zadnjih postal prijaznejši, o čemer priča zapis z 9. februarja 1664, ko se je nečlan Matija Juk z Gorenjih Lazov s cehom dogovoril in plačal mitnino (v poſten antuerh ſglihal jnu poſtenu platil), da je lahko svoje izdelke prodajal na sejmu (da bode ſeguren poit v ſaime), na tedenski tržnici pa ne (a na terge nizh).

Nov državni zakon s konca 19. stoletja (1883) je sprostil okorelost dotedanje organizacije obrtne dejavnosti, in metliški ceh je po več kot štiristo letih razpadel. Obrtniki so se združili v Zadrugo vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja (1888). Na ceh je spominjal le še odsek Društva mojstrov, ki je skrbel za pogrebe svojih članov.

<< Naprej v preteklost - #Slovenija

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 1. Dec 2025 at 09:34

83 ogledov

Vojaško in civilno zdravstvo
Sanitetna torbicainv. št.: N 9987Uporabljali so jo v zdravstveni enoti italijanske okupacijske vojske, po kapitulaciji Italije pa jo je prevzela medicinska sestra v Metliki Hermina Herakovič.Aluminijasta glavnikainv. št.: N 9989 in N 9890Izdelana sta bila v partizanskih delavnicah in sta služila za odstranjevanje uši in gnid z las.Merilnik krvnega tlakainv. št.: N 5487Imenovali so ga tudi Riva-Rocci, po italijanskem zdravniku Scipionu Riva-Rocciju (1867 - 1937), ki ga je izumil leta 1896. Aparat italijanskega porekla je med NOB uporabljal dr. Bogomir Magajna, ki je bil zdravnik v ambulanti Glavnega štaba NOV in POS v Petrovi vasi.Opornica za roko, steklenička s cepivom proti tifusu, steklenička z zdravilom za zdravljenje luesa (sifilisa)inv. št.: N 9992, N 9993, N 9995Opornica za roko je bila izdelana v partizanskih delavnicah na območju Črnomlja, zdravili pa sta zavezniškega porekla. Vse troje je bilo v ambulanti Glavnega štaba NOV in POS v Petrovi vasi v hiši Jakoba Špringerja, kjer je bil zdravnik dr. Bogomir Magajna.Ampule z zdravilom proti davici v škatlici, vata v stekleni dozi, kompresijski povoj v pločevinasti dozi, doza z zdravilom Prontosil proti raznim kokominv. št.: N 9999, N 10000, N 10001, N 10002 Zdravili, vato in povoj je prejel Maks Vilfan, učitelj v Metliki, od medicinske sestre Zdravstvenega doma pred odhodom v internacijo v Italijo. Neuporabljeno je prinesel domov.Kirurški nožek – skalpel in kirurški pripomoček – precepka (pean)inv. št.: N 10003, N 10004Kirurška pripomočka so uporabljali med operacijami v partizanski bolnici Zgornji Hrastnik blizu Komarne vasi. Upravnik in zdravnik v bolnici je bil dr. Janez Milčinski – Peter.Foto: Leon Gregorčič

Mon, 1. Dec 2025 at 08:09

119 ogledov

Vabljeni!
Belokranjski muzejvas v sredo, 3. decembra 2025,vljudno vabi na brezplačen ogled razstav v Metliškem gradu, med 9. in 17. uro,in Galeriji Kambič Metlika, med 10. in 16. uro.

Wed, 26. Nov 2025 at 14:08

83 ogledov

Interniranci
Menažkainv. št.: N 9964Okrašena je z geometrijskimi in rastlinskimi motivi. Po obodu aluminijaste posode teče posvetilo: Moji dragi v spomin Fux Zdenko 6. 12. 1942. Menažko je Zdenko Fux uporabljal in jo ornamentiral v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu.Nožek z lesenim ročajeminv. št.: N 9966Narejen je iz žeblja, izdelal pa ga je neki Doltar iz Semiča v internaciji na Rabu.Obesek v obliki srcainv. št.: N 9967Izdelal ga je Jože Brožič iz Metlike in ga v spomin na internacijo dal svoji ženi Ani.Ustnik za cigaretoinv. št.: N 9978Ustnik ali cigaretšpic je izdelal Jože Brožič in ga dal v spomin na internacijo ženi Ani.Dopisnica Vinceremoinv. št.: N 9971Odposlana je bila 8. junija 1943 iz Metlike internirancu Jožetu Brožiču v koncentracijsko taborišče na Rabu. Pisala mu je žena Ana, pozdravom sta se pridružila še Anica in Tonček.Pisemska ovojnicainv. št.: N 9972Odposlana je bila 14. maja 1943 iz Metlike v koncentracijsko taborišče na Rabu. Ana Brožič je pisala svojemu možu Jožetu.Pisemska ovojnicainv. št.: N 9973Odposlana je bila 26. januarja 1943 iz Metlike v koncentracijsko taborišče Gonars. Interniranki Anici Brožič je pismo poslala Malči Pipa iz Metlike, št. 231.Mapa za shranjevanje piseminv. št.: N 9974V italijanskem koncentracijskem taborišču jo je izdelala interniranka Anica Brožič iz Metlike.Taboriščni oznaki internirancainv. št.: N 9977 in N 9976Oznaki je nosil Zvonko Hanzelj v koncentracijskem taborišču Buchenwald. Hanzlja so leta 1942 kot mladoletnega partizana ujeli Italijani in ga obsodili na 20 letno zaporno kazen. Ob kapitulaciji Italije so ga Nemci iz zapora odpeljali v Buchenwald, kjer je bil do osvoboditve leta 1945.Držalo za peroinv. št.: N 9978Držalo je iz lesa izdelal Miko Grdun iz Preloke. Peresnik je izdelal bratu svoje žene F. Radoviču, ki je na Rabu od lakote umrl, star komaj 17 let.Ovitek za knjigoinv. št.: N 9980Narejen je iz platnene vreče, v kateri je Mimica Fux (rojena Požek) od svojih sester iz Metlike prejela paket s hrano v koncentracijsko taborišče.Šatulja in cigaretnicainv. št.: N 9981 in N 9982Izdelal ju je Ivan Turšič iz Metlike med internacijo v nemškem koncentracijskem taborišču Buchenwald.Risba zaporov v Parmi v Italijiinv. št.: N 5483Tam je bil zaprt Karel Požek s Krvavčjega Vrha. Celico, v kateri je bival v letih 1942 in 1943, je na risbi označil s križcem.Pismo na kosu blagainv. št.: N 9983Med okupacijo je potovalo zašito v rob ženskega krila iz Ljubljane preko Suhe krajine v Belo krajino. Dragi! Veseli smo tvojega glasu. Mi vsi doma zdravi. Kaj je z ostalimi, nobenega glasu. Sporoči kaj je z njimi, R, Z, J in otroci. Tu zate cig. kolikor imam. M bila zaprta. Pozdrav!Želimo skorajšnje svidenje!Foto: Leon Gregorčič

Tue, 25. Nov 2025 at 13:47

100 ogledov

Preveri svoje znanje!
Ob obisku muzeja, ali kar iz udobja lastnega doma, lahko s kratkimi kvizi preveriš svoje znanje o arheološkem bogastvu Bele krajine.Če pravih odgovorov doma ne najdeš, te čakajo v arheološki zbirki Belokranjskega muzeja, zato le pridi na ogled in poglobi svoje znanje o življenju v daljni preteklosti.Začetki stalne poselitve Bele krajine segajo v mlajšo kameno dobo - je tvoje znanje o njej dovolj trdno? REŠI KVIZ >>Starejša železna doba je čas največjega razcveta prazgodovinskih skupnosti v Beli krajini - ali so kovine drugačnega sijaja tudi pustile pečat v tej pokrajini? REŠI KVIZ >>Antični vsakdanjik je prežet s skrivnostnimi verovanji - mitraizem je eno izmed njih, a nepremagljivi bog Mitra ni bil edini bog deležen daritev, poznaš še katerega? REŠI KVIZ >>

Mon, 24. Nov 2025 at 13:47

84 ogledov

Partizani in okupatorji
Rokavni našitki majorjainv. št.: N 9939Našitki so narejeni iz angleškega vojaškega blaga in našitkov duhovniškega plašča. Na rokavu suknjiča (bluze) jih je nosil partizanski major Janez Dular – Janek. Od vstopa v partizane leta 1942 do 1944 je bil borec in intendant v Tomšičevi brigadi, potem pa inštruktor artilerije v oficirski šoli v Metliki.Jedilni pribor in svinčnikinv. št.: N 9942 in N 9984Uporabljal ju je dirigent in skladatelj, partizan Viktor Mihelčič iz Metlike, ki je bil član godbe Glavnega štaba NOV in POS, ustanovljene leta 1944. V partizanih je poleg drugih pesmi uglasbil tudi besedilo Franceta Kosmača Domovina naša je svobodna.Rokavni našitki višjega vodnikainv. št.: N 9943Našitki so narejeni iz sivozelenega angleškega sukna in bele prejice. Nosil jih je partizan Silvo Mihelčič iz Metlike, izvezla pa ju je njegova žena Marija.Rokavni našitki podporočnikainv. št.: N 9944 in N 9945 Našitki so narejeni iz angleškega vojaškega blaga, zlatega traku in medeninastih zvezdic. Našitke je nosil Daro Flajšman iz Metlike, partizan Bračičeve brigade, ki je odšla v sklopu XIV. divizije januarja 1944 s Suhorja na Štajersko.Partizanska kapa triglavkainv. št.: N 9947Kapa je narejena iz italijanskega vojaškega blaga, krojena v obliki Triglava in sešita s šivalnim strojem.Rokavni našitek komandanta bataljonainv. št.: N 9950Našitek iz sivozelenega vojaškega sukna in rdečega blaga je nosil komandant III. bataljona Cankarjeve brigade Martin Južna iz Dragomlje vasi. Za posledicami ran je umrl junija 1943 v partizanski bolnici v Žumberku. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja.Daljnogled Hensoldt Wetzlarinv. št.: N 9951 Daljnogled nemške izdelave je bil skupaj s torbico najden med italijansko vinomersko hajko junija 1943 v gozdu pod vasjo Vidošiči.Oficirska torbicainv. št.: N 9954Torbico je nosil Polde Jelenič iz Črnomlja, narejena je iz rjavega usnja.Italijanska zastavainv. št.: N 9946Zastava z ročno naslikanim savojskim grbom.Dvojezična napisna tablainv. št.: N 9948Tabla je bila med italijansko okupacijo pritrjena na oglasno desko hranilnice in posojilnice v Metliki.Vojaška trobentainv. št.: N 9953Trobento so uporabljali italijanski vojaki »na glavni straži« v Metliki (Guštinova hiša) in so jo ob kapitulaciji Italije tam tudi pustili.Avtomobilska oznakainv. št.: N 9955Oznaka s fašističnim grbom (liktorski snop s sekiro in levjo glavo), zvezdo in kratico, ki pomeni italijansko vojsko.Identifikacijska ploščicainv. št.: N 9956Ploščico je z vtisnjenimi osnovnimi podatki, obešeno okoli vratu, nosil italijanski vojak. Najdena je bila v okolici Radovice.Identifikacijska ploščica vojaške muleinv. št.: N 9958Ploščica je bila najdena v preddverju Martinove cerkvice v Metliki, ki jo je italijanska vojska uporabljala kot hlev.Veriga za vklepanjeinv. št.: N 9949 Veriga, narejena iz pletene žice, je ostala v prostorih Prve dolenjske posojilnice po sovražnem vpadu v Metliko, 16. julija 1944. Pozabili so jo t. i. Čerkezi. To so bili v nemško vojsko novačeni ljudje z območja okupiranih delov Sovjetske zveze in tudi sovjetski vojni ujetniki. Ljudje so jih splošno imenovali Čerkezi, čeprav je bilo predstavnikov tega kavkaškega ljudstva v nemških enotah malo.Ovratni našitek nemške SS uniformeinv. št.: N 9962Našitek je narejen iz črnega tekstila in ima s srebrnkasto svilo izvezeno dvojno runo SS (Schutzstaffel).Foto: Leon Gregorčič

Thu, 20. Nov 2025 at 09:40

134 ogledov

Strokovni simpozij
V Navratilovem letu 2025 smo obeleževali 200 let rojstva Ivana Navratila. Ravno na obletnico njegove smrti pa smo se sprehodili po njegovi plodni in navdihujoči življenjski poti. Na strokovnem simpoziju, kjer so svoje prispevke predstavili mag. Marjetka Balkovec Debevec, dr. Jurij Fikfak, dr. Mitja Trojar in dr. Gregor Pobežin, smo osvetlili pomen tega belokranjskega rojaka v izdajateljstvu in uredništvu, v zametkih etnografije, ga spoznali kot jezikoslovca in slovničarja ter preverili, kaj ve o njem povedati Slovenski biografski leksikon.Uvodne besede simpozija so pripadle direktorici Belokranjskega muzeja Andreji Brancelj Bednaršek, zbrane je nagovorila tudi županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič.Zaključek tega slavnostnega leta ne bi mogel biti bolj poučen.Foto: Leon Gregorčič
Teme
Muzej na spletu

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Knjiga metliškega čevljarskega ceha