Knjiga metliškega čevljarskega ceha
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 29. Marec 2021 ob 14:45

Odpri galerijo

Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu, pa tudi kot krošnjarji od vrat do vrat po bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratovščino sv. Rešnjega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtništvu in tovorništvu, ki ga je zaradi lastnih koristi – pobiranja mitnin – podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo turške nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so poskušali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtniška dejavnost.

Začetniki metliškega ceha so bili mesarji in čevljarji, cehovske listine, ki so bile pozneje zvezane v knjigo, pa vsebujejo zapise od leta 1587 do leta 1836. Večina besedil je v nemškem jeziku, iz 17. stoletja pa je tudi 31 slovenskih, kar je dragocenost tako za sloveniste kakor za zgodovinarje. Med slovenskimi razlikujemo tri vrste besedil: najkrajši so zapisi o novih članih, sledijo sklepi letnih in četrtletnih skupščin, najdaljši pa je dopis ceha mestnemu svetu v Metliki.

Na skupščinah so v ceh (poſten antuerh) sprejemali (ſapisali) nove člane (bratie), volili upravo, sklepali o denarnih zadevah, sprejemali nova cehovska pravila, kaznovali člane, ki so izvajali nelojalno konkurenco in niso upoštevali pravil, nastopali proti šušmarjem (nepoſten antuerh) in nečlanom.

V drugi polovici 17. stoletja je ceh do zadnjih postal prijaznejši, o čemer priča zapis z 9. februarja 1664, ko se je nečlan Matija Juk z Gorenjih Lazov s cehom dogovoril in plačal mitnino (v poſten antuerh ſglihal jnu poſtenu platil), da je lahko svoje izdelke prodajal na sejmu (da bode ſeguren poit v ſaime), na tedenski tržnici pa ne (a na terge nizh).

Nov državni zakon s konca 19. stoletja (1883) je sprostil okorelost dotedanje organizacije obrtne dejavnosti, in metliški ceh je po več kot štiristo letih razpadel. Obrtniki so se združili v Zadrugo vseh obrtnikov metliškega sodnega okraja (1888). Na ceh je spominjal le še odsek Društva mojstrov, ki je skrbel za pogrebe svojih članov.

<< Naprej v preteklost - #Slovenija

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 24. Oct 2025 at 14:07

100 ogledov

Nacionalna lista UNESCO Spomin sveta
Včeraj, 23. 10. 2025, je bila v Narodnem muzeju Slovenije podelitev listin UNESCO Spomin sveta. Slednjo je prejela tudi Metliška cehovska knjiga s prvimi zapisi uradovalne slovenščine iz 16. stoletja. K objavi prilagamo obraložitev prijave.Belokranjski muzej hrani dokumente čevljarskega in usnjarskega ceha v Metliki iz let 1587 do 1741. Gre za pet besedil (ovitek cehovske knjige, svetopisemsko besedilo, seznam članov ceha, starejša cehovska knjiga, cehovska listina), ki so danes združena v celoto z imenom Metliška cehovska knjiga.Izjemnost Metliške cehovske knjige so zapisi v slovenščini, ki jih zgodovinar dr. Boris Golec označuje kot posebnost brez primere. Rokopisi predstavljajo najstarejši ohranjeni cehovski register s slovenskimi upravnimi besedili. Na zemljevidu uradovalne slovenike ima Metlika nadvse pomembno mesto, takoj za Ljubljano.Metliška cehovska knjiga je unikaten dokument slovenskega slovstva in gospodarske zgodovine. Je rariteta in dragocen pisni pomnik slovenske kulture.Belokranjski muzej je leta 2023 izdal monografijo Metliška cehovska knjiga, ki jo sestavljata dva dela.V fontes, prvem delu, so podani faksimili petih besedil, pospremljeni s prepisi in prevodi, ki omogočajo branje in razumevanje izvornega zapisa ter vpogled v njegovo izvirno podobo.V drugem delu, comentarii, so objavljeni znanstveni prispevki treh uglednih raziskovalcev. Njihove študije so:Alenka Jelovšek: Slovenski jezik v knjigi metliškega čevljarskega ceha,Boris Golec: Mesto metliških cehovskih dokumentov ter Metlike in Bele krajine v slovenskem uradovalnem pismenstvu zgodnjega novega veka,Janez Weiss: »Ta poshteni antverch« / Mesto, ceh in bratovščina, mojstri in dva jezika, na južnih skrajnostih Kranjske in cesarstva 16., 17. in 18. stoletja.

Sun, 19. Oct 2025 at 11:04

177 ogledov

Naprej v preteklost
Pod geslom Povezovanje skozi čas se na spletu vrstijo tokratne objave akcije Naprej v preteklost. Mi vam v njej predstavljamo igro, ki povezuje preteklost s sedanjostjo...Igro Jurij in skrivnostna vinska pot sva zasnovali Alenka Misja, kustosinja pedagoginja, in Mateja Černič, samostojna strokovna sodelavka.Nastala je iz želje, da bi otrokom približali življenje in potovanja v srednjem veku ter jim pokazali, kako so ljudje pred več kot sedmimi stoletji premagovali razdalje, tovorili blago in premagovali izzive vsakdana. Na igriv in raziskovalen način se srečajo z vrednotami, ki so bile pomembne nekoč in ostajajo dragocene tudi danes – vztrajnost, sodelovanje, pogum, poštenost in spoštovanje.

Mon, 6. Oct 2025 at 07:56

241 ogledov

DEKD in Z igro do dediščine
Oktober je pester mesec. V vsakoletnih akcijah Dnevi evropske kulturne dediščine, Teden kulturne dediščine ter Z igro do dediščine sodelujoči muzeji in galerije obiskovalcem ponudimo pester program in brezplačen vstop.Letos so na muzejskih delavnicah kulturno dediščino Bele krajine spoznavali učenci osnovnih šol Metlika, Podzemelj in Suhor. Pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja so se prelevili v viteze, pripovedovalce in varuhe preteklosti.Viteški meč so si izdelali otroci 1. in 2. razreda podaljšanega bivanja OŠ Podzemelj. Spoznali so zgodbo o Juriju, ki je srednjeveški meč našel v reki Lahinji in nato služil kot vitez na Metliškem gradu.Vseh 38 učencev od 1. do 4. razreda Podružnične šole Suhor je z navdušenjem prisluhnilo zgodbi o povodnem možu, tolmunu in o tem, kako je nastalo ime njihove vasi. Po pripovedki Lojzeta Zupanca – Kako je Suhor dobil svoje ime so izdelali table s prizori, ki so jih združili v kamišibaj ter na koncu s ponosom predstavili. Pripovedka je tako dobila novo preobleko, ki jo bodo otroci nedvomno z veseljem prikazovali vedoželjnemu občinstvu.Varuhi pečata pa so tokrat postali učenci 1. razreda OŠ Metlika v sklopu podaljšanega bivanja. Najprej so si ogledali kamišibaj Kako je nastal metliški grb, nato pa skozi pogovor odkrivali pomen grba, sestavljali puzzle Metliškega gradu in pečata ter v muzejski zbirki poiskali pravi pečat mesta Metlike. Na koncu jih je čakal še poseben spominek – odtis pečata mesta Metlike na kosu breze, ki so ga ponosno odnesli domov.Več v galeriji

Fri, 19. Sep 2025 at 11:27

278 ogledov

Odprtje razstave Moj pogled Tetyane Donets – Savko
Včeraj smo v Galeriji Kambič odprli novo občasno razstavo z naslovom Moj pogled avtorice Tetyane Donets – Savko. Navdušilo nas je avtoričino občudovanje del Metličana, kiparja, Alojza Gangla. Spoznala jih je na sprehodu po Ljubljani in jih ob devetdeset letnici kiparjeve smrti prevedla v svoj likovni svet. Cikel petih oljnih slik, nastalih po Ganglovih najznamenitejših ljubljanskih skulpturah, je za to razstavo dopolnila z interpretacijo kipa Kristusa, osamelega popotnika, ki stoji na metliškem pokopališču.Ob Ganglovem ciklu se umetnica na razstavi predstavlja še s tremi cikli: Identiteta Slovenije. Identiteta mesta, Varujmo naravo in Alpski pladnji.Obiskovalce je v uvodu pozdravila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. O razstavi, Alojzu Ganglu in avtorici je spregovorila kuratorka razstave mag. Ana Kocjančič. Razstavo je slavnostno odprla županja občine Metlika Martina Legan Janžekovič.Razstava je v Galeriji Kambič na ogled do 31. decembra 2025. Prisrčno vabljeni.

Fri, 12. Sep 2025 at 11:24

343 ogledov

Vabljeni!

Sun, 24. Aug 2025 at 11:35

418 ogledov

Gradbena dela
Teme
Muzej na spletu

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Knjiga metliškega čevljarskega ceha