Naprej v preteklost - #praznicnimuzej
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 14. december 2020 ob 09:22

Odpri galerijo

V sklopu decembrske akcije #naprejvpreteklost smo vam muzeji in galerije skušali na spletu pričarati praznično vzdušje. Tudi s pomočjo predmetov, ki jih hranimo. Na tem mestu je zbranih nekaj izbranih, s katerimi smo to skušali storiti mi, hkrati pa vam odstreti tudi nekaj zanimivosti o naši dediščini.

 

Pestrost prežema Belo krajino v vseh življenjskih pogledih, tudi verskem. Tu so namreč prisotne tri veroizpovedi: rimskokatoliška, pravoslavna in grškokatoliška. Slednji sta v Belo krajino prišli z Uskoki, ki so bežali pred turškimi vpadi. Grškokatoliška oziroma uniatska cerkev priznava enotnost z rimskokatoliško cerkvijo in papeža kot vrhovnega poglavarja, vendar je ohranila vzhodni obred. Za pravoslavje pa je značilno, da enotnega poglavarja nima in je vsaka državna ali narodna cerkev samostojna, s svojim poglavarjem – patriarhom.

Na območju celotne Slovenije obstajata le dve grkokatoliški župniji, in sicer Metlika in Drage pri Suhorju. Kot strnjena skupnost pa so grkokatoliki naseljeni samo v Žumberku. Pripadniki pravoslavne veroizpovedi so naseljeni zlasti v uskoških vaseh Marindol, Miliči, Paunoviči in Bojanci.

~

In ker smo #praznicnimuzej, velja poudariti, da je bil najpomembnejši praznik pri uskoškem prebivalstvu Bele krajine božič. Izrazito družinski praznik, ob katerem naj bi s številnimi obredi zagotovili v naslednjem letu čim več dobrega. Eden takšnih je tudi »badnjak« ali božični panj, hrastov štor, ki so ga na večer pred božičem naložili na ogenj. V peč so ga položili takoj, ko so iz nje vzeli pečeno jagnje ali odojka, tleti pa je moral vse tri dni praznovanja božiča.

~

Vir: 1408 – prišli so Turki, za njimi Uskoki, Belokranjski muzej Metlika, 2008

~

Obred zažiganja badnjaka je vsako leto tudi del slovesnosti na badnji dan (6. januarja, saj po julijanskem koledarju božič praznujejo 7. januarja) v cerkvici apostolov Petra in Pavla v Miličih. Po polnočnici verniki odnesejo domov blagoslovljene hrastove vejice, kakršno hranimo tudi v našem muzeju (inv. št.: E 6891).

        

Julij Papič (Metlika, 1912 – Zagreb, 1990), kipar, pedagog, zaslužni Belokranjec je osnovno šolo obiskoval v rodni Metliki. Šolanje nato nadaljuje na keramičnem oddelku srednje tehniške šole v Ljubljani, v Pragi pa leta 1933 zaključi študij kiparstva in keramike na Visoki umetniški industrijski šoli. Čeprav je potrebo po samostojnem kiparskem izražanju čutil že od otroštva, šele delo na akademiji pomeni začetek njegove umetniške poti.

Med obema vojnama so nastala Papičeva zgodnja dela, ki so še nekoliko ekspresionistična, pritegovale so ga zlasti figure deklet, mater, žena. Področje, s katerim se je intenzivno ukvarjal predvsem v letih po 2. svetovni vojni, pa je bila spomeniška plastika s pečatom herojstva in humanizma.

~

Ali veste, da je delo kiparjevih rok tudi Metličanom dobro poznan kip partizana, belokranjskega borca v parku pred gradom?

~

Okoli leta 1958 je Papič prenehal z ustvarjanjem večjih plastik ter se osredotočil na manjše intimnejše, ki jih je začel oblikovati v novem materialu – obarvani terakoti. Iz tega opusa hranimo v muzeju tudi pričujoče delo, praznično obarvano Sveto družino (1977, inv. št.: U 671).

~

Vir: Zaslužni Belokranjci: umetniki in znanstveniki, Belokranjski muzej Metlika, 2011

Galerija Kambič je zakladnica umetniških stvaritev zvenečih imen, a se v njej skriva tudi nekaj ljudskega. Umetnost, ki jo je akademik Kambič zbiral že od mladih nog – slike na steklo.

To izrazito ljudsko slikarstvo se je močno razmahnilo v časih po baroku in predstavlja nekakšen sakralni antipod ljudskim panjskim končnicam. Slike na steklu so namreč dosledne v nabožni motiviki. Slavijo Kristusa v vseh mogočih variacijah, v številnih slikah se izraža ljudsko čaščenje njegove matere Marije, priljubljeni so tudi svetniki.

~

Ljudi pa slike niso pritegnile le zaradi priljubljenih motivov, ampak so imele zaradi tehnike slikanja tudi vizualno pritegljivost. Naslikane so namreč na zadajšnji strani stekla, kar daje barvam poseben, nekako emajlen značaj, kar ojača žarilno moč barv.

Slike na steklo so svojčas krasile bogkov kot po slovenskih kmečkih hišah. In čeprav je bilo izbire veliko, sta primerka, ki ju predstavljamo, ob božičnih praznikih najbrž našla posebno mesto v kotu.

~

Vir: Stotero obrazov umetnosti, Občina Metlika in Belokranjski muzej Metlika, 2005

~

Kristusovo rojstvo

19. stoletje

35,8 x 25,3 cm

inv. št.: GK 429

Foto: Borut Peterlin

~

Kristusovo rojstvo

19. stoletje

34,5 x 24,4 cm

inv. št.: GK 461

Foto: Borut Peterlin

Danes, ko nas svetloba in luči obdajajo na vsakem koraku, se ne zavedamo več, kako velik življenjski pomen je imel ogenj ter svetloba za naše prednike. Zavedamo pa se simbolnega, saj svetlobo še vedno povezujemo z nečim dobrim, lepim in pozitivnim.

~

Voščene sveče, na primer, so do začetka 20. stoletja služile za razsvetljavo najpremožnejšemu delu prebivalstva, a jim po drugi strani krščanska cerkev pripisuje tudi veliko simbolno vrednost. Med bogoslužjem goreča sveča namreč pomeni božjo prisotnost. Sveča je človeka, in ga še danes, spremljala tudi v vsakdanjem življenju, predvsem pa ob njegovih pomembnih življenjskih mejnikih, od rojstva do smrti. Nekdaj so svečke razsvetljevale božična drevesca, še danes pa svečke s skritimi željami upihnemo ob rojstnem dnevu.

~

V Metliki je sveče izdeloval medičar in svečar Anton Murn, ki izhaja iz znane lectarske družine iz okolice Žužemberka, k nam pa je prišel okoli leta 1904. Medičarstvo in svečarstvo sta bili sezonski dejavnosti. Od velike noči do Miklavža so izdelovali in prodajali lect in drugo medeno pecivo, sveče pa so izdelovali zlasti pozimi. Vse tja do svečnice 2. februarja, ko se v cerkvi opravljajo obredi blagoslova sveč.

~

Vir: Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, Dolenjski muzej Novo mesto, 2000

Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995

 

~

Kako je potekalo izdelovanje voščenih sveč v Murnovi delavnici si lahko, takoj ko odpremo svoja vrata, ogledate na naši stalni razstavi, danes pa vam predstavljamo s svečami povezan predmet. Te so namreč gorele tudi ob praznikih in raznih slovesnostih, ko so jih postavljali na okna hiš, in včasih so jih obdajali prav lepo okrašeni lampijoni.

~

Lampijoni za sveče

prva pol. 20. stol.

lepenka, papir

inv. št.: Z 7878/1-4


							Foto: Branko Babič

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Sep 2022 at 08:08

443 ogledov

Arheološko bogastvo Bele krajine
Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten.  Belokranjski muzej Metlikaje uresničil, kar si je dolgo želel,novo stalno razstavo ARHEOLOŠKOBOGASTVOBELE KRAJINE ~ Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja.  Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomembno poudariti prav arheološko zbirko, ki so ji prve prostore našli v Martinovi cerkvi in jo v letu 1961 preselili v Metliški grad.  Leta 1973 se je v muzeju zaposlil arheolog Janez Dular, ki je še v istem letu pripravil novo postavitev arheološke zbirke. Ta razstava je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami v Belokranjskem muzeju na ogled skoraj petdeset let. Ker je Dular po treh letih odšel na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je v muzeju nastala strokovna praznina, ki je trajala petinštirideset let. Belokranjski muzej je lani praznoval 70-letnico delovanja in najlepše darilo mu je poklonilo Ministrstvo za kulturo. Po dolgoletnih prizadevanjih in ob podpori najeminentnejših slovenskih arheologov je odobrilo zaposlitev kustosa arheologa in muzeju podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev tudi za področje arheologije. Pogoji za prenovo arheološke razstave so bili tako izpolnjeni in od sedaj se lahko ponašamo z estetsko dovršeno, zanimivo in interaktivno predstavitvijo izjemno bogate arheološke dediščine Bele krajine. Razstava je avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič in kustosinja pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter prek petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci. ~ Prisrčno vabljeni k ogledu razstave v Metliški grad, nekaj utrinkov z odprtja pa si oglejte v galeriji. Številne obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik je bil arheolog dr. Janez Dular, legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, razstavo pa so pospremili v življenje tudi Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Polona Kambič, županja Občine Semič, Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po razstavi je vodila avtorica dr. Lucija Grahek.     Prispevek Vaš kanal >>  

Mon, 12. Sep 2022 at 11:04

45 ogledov

Opletanje steklenice
Metliški pletar, upokojeni poštar Anton Zevnik je pletarsko znanje najprej pridobil v družini, njegov prvi učitelj je bil oče, pozneje pa se je izpopolnjeval v pletarski delavnici v Zagrebu.  Postopek opletanja steklenice je leta 1973 v fotografski objektiv ujel Janez Dular, v članku Andreja Dularja iz hemeroteke Belokranjskega muzeja pa si lahko preberete pletarsko zgodbo tega metliškega rokodelca.      Vir: Dular, A. (15. 4. 1976). Metliški pletar. Dolenjski list, 16(1395), 26. 

Wed, 31. Aug 2022 at 13:25

75 ogledov

Pletarstvo
Mojstrstvo prepletanja šibja, slame in ličja – pletarstvo. Pri tej rokodelski dejavnosti je čut za oblikovanje velikega pomena in pri prepletanju gradiv gre za svojevrstno likovno govorico, za razmerje med detajlom in celoto. Hkrati je pletenje izrazito ritmično in že manjša sprememba v pletarskem ritmu lahko popolnoma poruši celoto. Ritem pletarskih izdelkov je torej enoten, zato pa je nabor gradiv pletarjev bolj pester. Temeljno gradivo je šibje grmov in dreves, najpogosteje leske in vrbe, uporabljajo tudi kostanj, smreko, brdovito, gaber in brezo, od drugih rastlin pa resje, trsje in srobot. Kot pletarsko gradivo pogosto uporabljajo tudi slamo in ličkanje. Šibje lahko uporabljajo v primarni ali razcepljeni obliki – vitre, ter v naravnem stanju, torej z lubjem vred, ali pa ga mehanično oz. toplotno obelijo. Trše vrste lesa uporabljajo za izdelavo temeljnih ogrodij pletarskih izdelkov, za ročaje in vezne elemente.   Anton Zevnik beli vrbovo ličje. 1973. foto št. E 314 Pletarsko znanje je ena od veščin, ki jo do določene stopnje lahko vsak posameznik osvoji in uporablja, da si izdela določene predmete in posode iz različnih gradiv. Zahtevnejši izdelki pa so delo posebej nadarjenih posameznikov in pletarskih delavnic. Tako ločimo pletarstvo za domače potrebe in vrhunsko pletarstvo, namenjeno trgu. Pletarska tehnika je resnično vsestransko uporabna. Dokaz so številni “delovni” pletarski izdelki, ki so si jih na podeželju spletli sami in predvsem v zimskem času - koši, košare, peharji, lestveni nastavki za vozove, gnojni koši, lese, cekarji, čebelni koši in še mnogi drugi. Rudolf Vardijan z dvokolesnim ročnim vozičkom s pletenim košastim nastavkom. 1973. foto št. E 300 Pletarski izdelki so imeli svojo vlogo tudi v številnih šegah in navadah. Peharji, na primer, so nepogrešljiv pripomoček pri domači peki kruha, ki so mu vtisnili nekakšen pleten ornament; jerbas, široko pleteno košaro brez ročajev, so uporabljali za nošenje velikonočnih jedi k blagoslovu v cerkev, brez koša pa si ne moremo predstavljati niti sv. Miklavža. Pleteni izdelki iz slame - lestenci, obeski in drobni predmeti imajo lahko tudi dekorativno vlogo, saj so jih uporabljali za krašenje bivalnih prostorov ob posebnih, prazničnih priložnostih. Vir: Bogataj, J. (1993). Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Ljubljana: Domus. Bogataj, J. (1999). Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus.   V galeriji si lahko ogledate izbor pletarske dediščine, ki jo hrani Belokranjski muzej. Pri tem ne gre le za hranjenje posameznih pletarskih izdelkov, temveč tudi fotografskega gradiva, prikazov postopkov izdelave in hemeroteke (zbirka časopisnih izrezkov). Opletanje steklenice - prikaz Anton Zevnik >>  

Mon, 13. Jun 2022 at 14:16

380 ogledov

KOUPA
 

Thu, 2. Jun 2022 at 10:30

388 ogledov

Galerija Kambič ZAPRTA
Spoštovani obiskovalci! Zaradi večjega števila obolelih v Belokranjskem muzeju, je Galerija Kambič Z A P R T A. Za možnost ogleda pokličite na telefonsko številko 07 306 33 70. Hvala za razumevanje.

Mon, 23. May 2022 at 10:21

395 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 
Teme
Muzej na spletu

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Naprej v preteklost - #praznicnimuzej