Iz zapuščine Jožeta Dularja
Belokranjski muzej Metlika

Torek, 15. December 2020 ob 13:37

Odpri galerijo

Osebni predmeti

Pisalni stroj: Seidel & Naumann, Ideal

okoli 1930

inv. št.: Z 7893

Jože Dular je pisalni stroj znamke Seidl & Naumann, Dresden, model Ideal dobil v dar od Papirografije Ljubljana leta 1940. Z njim je natipkal tudi svoj roman Krka umira in ga dolga leta uporabljal v Belokranjskem muzeju.

Foto: Branko Babič

Torba aktovka

druga pol. 20. stol.

inv. št.: Z 7788

Foto: Branko Babič

Pohodna palica – dežnik

druga pol. 20. stol.

inv. št.: Z 7786

Foto: Branko Babič

Listnica »Jože Dular«

druga pol. 20. stol.

inv. št.: N 7856

Foto: Branko Babič

Moški komplet za osebno higieno

druga pol. 20. stol.

inv. št.: N 7857

Foto: Branko Babič

Električni brivnik Remington

druga pol. 20. stol.

inv. št.: Th 7781

Foto: Branko Babič

Odlikovanja in priznanja

Jubilejna medalja

100-letnica Gasilskega društva Metlika

izdajatelj: Gasilsko društvo Metlika, 1969

inv. št.: N 7840

Foto: Branko Babič

Priznanje za posebne zasluge

izdajatelj: Gasilska zveza Slovenije, 1969

inv. št.: N 7844

Foto: Branko Babič

Valvasorjeva nagrada

izdajatelj: Skupnost muzejev Slovenije, 1976

inv. št.: N 7826

Foto: Branko Babič

Red dela z zlatim vencem

izdajatelj: Pisarna odlikovanj Beograd, 1977

inv. št.: N 7824


							Foto: Branko Babič

Zlata značka Gasilske zveze Slovenije za 30 let

izdajatelj: Občinska gasilska zveza Metlika, 1984

inv. št.: N 7842

Foto: Branko Babič

Plaketa Občine Metlika

izdajatelj: Občina Metlika, 1986

inv. št.: N 7823

Foto: Branko Babič

Župančičeva plaketa

izdajatelj: Kulturna skupnost Občine Črnomelj, 1988

inv. št.: N 7874/1-2

Foto: Branko Babič

Spominki in darila

Grb Metlike

Metlika, 1965

inv. št.: Z 7667

Foto: Branko Babič

Grb Metlike

Metlika, druga pol. 20. stol.

inv. št.: Z 7670

Foto: Branko Babič

Vaza

Metlika, 1959

inv. št.: Z 7681

Vazo je poslikala Mladena Brancelj.

Foto: Branko Babič

Majolika

Metlika, 1985; Svit Kamnik

inv. št.: Z 7688

Foto: Branko Babič

Portreti, pisma in voščila

Vladimir Lamut: Jože Dular

1953

svinčnik; 22,6  x 17 cm

sign. in dat. sr. sp. in d. sp.: LamutVl; Metlika/6.XII-53

inv. št.: Z 7607

Foto: Branko Babič

Vladimir Lamut: Silva Dular

1953

svinčnik; 22,5 x 17 cm

sign. in dat. d. sp.: Metlika/6-XII-53/LamutVl

inv. št.: Z 7632

Foto: Branko Babič

Vladimir Lamut: pismo z risbo

1959

tuš; 20,2 x 27 cm

inv. št.: Z 7635

Novo mesto, dne 9. sept. 59

Dragi Jože!

Z ozirom na to, da se bliža moj odhod v deželo veseljakov, Flandrijo, Te prosim, da mi pošlješ obljubljeno fotografijo metliškega gradu, oz. muzeja. Stori to in odpiši po možnosti kmalu (takoj). Prav tako Te prosim za obvestilo, kako je z odkupom tistih akvarelov (8), ki se že tako dolgo »dinstajo« (8) v Metliki… O ceni sva se že pogovorila kakor tudi o ceni »bodoče«.. Torej javi se mi čimprej, da vem pri čem sem.

Lep pozdrav Tebi kakor tudi vsem Tvojim

Vlado

Za postatomce: - že v XX stoletju je Belokranjski muzej skrbel in sodeloval, posredno in neposredno, pri odpravah slovenskih umetnikov v inozemstvo

Foto: Branko Babič

Vladimir Lamut: Risba

1959

lavirana risba; 20,2 x 27 cm

inv. št.: Z 7636

Belokranjski muzej

direktor

Kronika za 21. stoletje Entavžentdevetstudevetinpedesetega lejta smo podprli enega umetnika da je lažje šov na Flandrsku

Foto: Branko Babič

Cita Potokar: Jože Dular

1974

flomaster; 42 x 29,7 cm

sign. in dat. l. sp.: Cita/22. VIII. 1974.

inv. št.: Z 7604

Foto: Branko Babič

Mladena Brancelj: Voščilnica Jožetu Dularju za 80 let

1995

tuš; 29,5 x 18,5 cm

inv. št.: U 5566

Foto: Branko Babič

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Mar 2025 at 08:38

43 ogledov

Vabljeni!

Mon, 3. Mar 2025 at 11:08

133 ogledov

Srednjeveška mojstrica
USTVARJALNO-IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA OB DNEVU ŽENADragi mladi ustvarjalci, vstopite z nami v čarobni svet srednjega veka! V soboto, 8. marca 2025, ob 10.uri, vas vabimo na prav posebno delavnico, kjer bomo skupaj raziskovali skrivnosti srednjeveške umetnosti in elegance.Najprej si bomo ogledali novo stalno razstavo »… v deželi, ki se imenuje Metlika…«, kjer bomo odkrivali, kako so dame v srednjem veku krasile sebe in svoja oblačila.Nato bomo zavihali rokave in ustvarili svoj čudovit srednjeveški nakit – obeske, broške in zapestnice.Za en dan se prelevite v grajske dame in viteze! (Vitezi lahko izdelajo zapestnico za mamico – popolno darilo za Dan žena!)Prijave zbiramo na: alenka.misja@guest.arnes.si ali 07 30 63 376

Wed, 26. Feb 2025 at 08:15

141 ogledov

Vabljeni!

Tue, 18. Feb 2025 at 08:19

181 ogledov

Ivan Navratil: Zapis
IVAN NAVRATIL5. marec 1825, Metlika – 28. november 1896, Dunajurednik, jezikoslovec, narodopisec, rodoljub, starosta dunajskih SlovencevIvan Navratil, foto Franjo Pommer, okoli 1860, inv. št. D 021Ivan Navratil je bil po očetu češkega rodu, mati pa je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško dvorazrednico, gimnazijo v Novem mestu in filozofski licej v Ljubljani, ki ga je končal leta 1845. Služboval je kot sodni uradnik v Ljubljani, od leta 1851 pa je bil oficial in prevajalec pri državnem sodišču na Dunaju, kjer je preživel petinštirideset let svojega življenja.Da bi mladino navdušil za slovenščino ter jo hkrati seznanil z zanimivostmi doma in po svetu, je v Ljubljani julija 1848 začel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedež, ki je izhajal do konca leta 1850.Mladinski časopis Vedež, 1849Na Dunaj je prišel kot narodno zaveden Slovenec ter si je v drugi polovici 19. stoletja ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika. Zato ga je Janez Trdina imenoval za očeta slovenske olikane konverzacije.Poleg jezikoslovnih problemov ga je zanimalo tudi ljudsko blago, predvsem šege in navade njegovih belokranjskih rojakov. S svojim delom si je pridobil častno mesto med utemeljitelji slovenske etnološke vede.Navratilova zapuščina, ki jo hranimo v Belokranjskem muzeju, je skromna, vendar pomembna. Ne nazadnje je bil Navratilov Zapis iz leta 1849 eden prvih predmetov, namenjenih za takrat snujoči se muzej. Točno sto let po njegovem nastanku, leta 1949, ga je muzejskim zanesenjakom podaril Engelbert Gangl. Ta ga je prejel od svojega očeta, njemu pa ga je izročil Anton Navratil, Ivanov brat.Anton Navratil, foto Heinrich Krapek, okoli 1880, inv. št.: D 020Tako je dokončno zamenjal lastnika droben, porumenel, 18 listov obsegajoč zvežčič, v katerem Navratil na treh straneh predstavi svojo družino, sledi pa opis metliške zgodovine od leta 1408 dalje. S stališča zdajšnjega poznavanja naše preteklosti gre seveda za skromen prikaz zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je bodisi povzel po Valvasorju bodisi zajel iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij.Zapis, ki ga je začel in nehal pisati štiriindvajsetletni Ivan Navratil, nas danes verjetno bolj kot zaradi zgodovinskih dejstev pritegne zaradi jezika in pisave, ki je drobna, razločna, nekoliko pentljasta ter kaže na natančnega in preudarnega človeka. Njegov slog je prijetno tekoč, sem in tja rahlo obarvan z lokalizmi in hrvatizmi. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel v roke, tu in tam še kaj pripisal.Prelistaj >>>Zapis je bil prvič objavljen v knjigi Jožeta Dularja Brata Navratila, ki jo je leta 1980 izdalo Belokranjsko muzejsko društvo. Dular ga je opremil z opombami, ki so odlična dopolnitev za razumevanje zapisanega.Prelistaj >>>Ime Ivana Navratila, enega najzaslužnejših Metličanov, Belokranjcev in Slovencev, je pozabljeno, zato v Belokranjskem muzeju čutimo dolžnost, da se v Navratilovem letu v občini Metlika poklonimo njegovemu delu in spominu. Osrednji dogodek bo jeseni, ko bomo pripravili strokovni simpozij z uglednimi raziskovalci.

Mon, 3. Feb 2025 at 10:39

207 ogledov

Grajske počitnice
Grajske počitnice so za nami. Dva dni smo se mudili v srednjem veku - ogledali smo si zanimive predmete na razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." / Bela krajina v srednjem in novem veku, spoznali in izdelali smo si viteško opremo, muzejski viteški red pa je na ta račun v svoje vrste pridobil nove viteze in vitezinje.Preskok v sodobnost je nato sledil v Galeriji Kambič. Ogledali smo si razstavo Bojan Radovič: Replika in se navdušeni nad avtorjevimi fotografijami še sami preizkusili v vlogi fotografa. Nastala je množica zanimivih "kopij sebe" (selfijev), ki smo jih nato nadgradili v skupne kolaže.Več v galeriji.

Wed, 29. Jan 2025 at 14:46

266 ogledov

Vabljeni!
Teme
muzejske zbirke FuxDular

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Iz zapuščine Jožeta Dularja