Arheološko bogastvo Bele krajine
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 24. September 2022 ob 08:08

Odpri galerijo

Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten. 

Belokranjski muzej Metlika
je uresničil, kar si je dolgo želel,
novo stalno razstavo

ARHEOLOŠKO
BOGASTVO
BELE KRAJINE

~

Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja. 

Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomembno poudariti prav arheološko zbirko, ki so ji prve prostore našli v Martinovi cerkvi in jo v letu 1961 preselili v Metliški grad. 

Leta 1973 se je v muzeju zaposlil arheolog Janez Dular, ki je še v istem letu pripravil novo postavitev arheološke zbirke. Ta razstava je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami v Belokranjskem muzeju na ogled skoraj petdeset let. Ker je Dular po treh letih odšel na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je v muzeju nastala strokovna praznina, ki je trajala petinštirideset let.

Belokranjski muzej je lani praznoval 70-letnico delovanja in najlepše darilo mu je poklonilo Ministrstvo za kulturo. Po dolgoletnih prizadevanjih in ob podpori najeminentnejših slovenskih arheologov je odobrilo zaposlitev kustosa arheologa in muzeju podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev tudi za področje arheologije.

Pogoji za prenovo arheološke razstave so bili tako izpolnjeni in od sedaj se lahko ponašamo z estetsko dovršeno, zanimivo in interaktivno predstavitvijo izjemno bogate arheološke dediščine Bele krajine.

Razstava je avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič in kustosinja pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter prek petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci.

~

Prisrčno vabljeni k ogledu razstave v Metliški grad, nekaj utrinkov z odprtja pa si oglejte v galeriji. Številne obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik je bil arheolog dr. Janez Dular, legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, razstavo pa so pospremili v življenje tudi Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Polona Kambič, županja Občine Semič, Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po razstavi je vodila avtorica dr. Lucija Grahek. 

  

Prispevek Vaš kanal >>

 

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. Nov 2023 at 14:33

85 ogledov

Vljudno vabljeni!

Tue, 21. Nov 2023 at 10:32

89 ogledov

Predavanje
V torek, 21. novembra 2023, smo v drugem nadstropju Metliškega gradu prisluhnili predavanju z naslovom Iz zavetja skritih gozdov do belih brez in naprej. Mladi raziskovalec, zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino Blaž Štangelj nam je osvetlil zgodovino razvoja in delovanja partizanskih bolnic na območju Kočevskega roga in Bele krajine, ki jih je med 2. svetovno vojno organiziralo slovensko odporniško (partizansko) gibanje.V velikokrat improviziranih in težkih razmerah so v skritih in evakuacijskih bolnicah uspešno oskrbeli ranjene in bolne borke in borce ter civiliste in jih z zavezniško pomočjo ogromno tudi evakuirali z letališč ob reki Kolpi.Predavanje nas je opomnilo na svetlo izjemo vojne vihre - nesebično pomoč sočloveku.

Tue, 14. Nov 2023 at 09:50

120 ogledov

Občasna razstava
17. novembra 2023 smo se z občasno razstavo in "razgibanim" programom poklonili pred 150 leti rojenemu zaslužnemu Metličanu, prosvetnemu delavcu, književniku in sokolskemu organizatorju - Engelbertu Ganglu.Direktorica Andreja Brancelj Bednaršek je orisala Ganglovo življenjsko pot, Leon Gregorčič pa ga je predstavil kot pomembnega člana sokolske organizacije. Večer je s pesmijo popestril Metliški oktet Vitis, duh Ganglovega časa pa so nam pričarali Metliški sokoli. Večer je bil tudi enkratna priložnost za ogled nove pridobitve Belokranjskega muzeja - slike Saše Šantla s podobo Metlike iz leta 1939, ki je z Ganglom prijateljeval in tudi ilustriral njegova književna dela.Razstava je na ogled v drugem nadstropju Metliškega gradu.Prisrčno vabljeni!

Mon, 25. Sep 2023 at 08:48

300 ogledov

Nova občasna razstava
V Galeriji Kambič je do 31. decembra 2023 na ogled razstava šestih območnih likovnikov z naslovom Onkraj beline. Predstavljena so slikarska in kiparska dela, grafike ter prostorske postavitve akademsko izobraženih likovnih umetnikov, ki bivajo in delujejo v Beli krajini - Boštjana Kavčiča, Roberta Lozarja, Jasmine Nedanovski, Tejke Pezdirc, Marije Rus in Joni Zakonjšek.Razstava Onkraj beline prikazuje niz različnih opredelitev in umetniških odločitev izbranih likovnih ustvarjalcev, njihovo skupno zavzetje galerijskega prostora z vsebinsko in formalno raznolikostjo del pa poudarja različnost njihovih umetniških prizadevanj. Vzpostavlja tudi ustrezen dialog med njihovimi deli in priložnost za enkratno sobivanje, je zapisal kurator razstave Iztok Premrov.Razstava omogoča tudi pregled, kako se v njihovih umetninah prepletajo najbolj intimne avtorske odločitve, in kako se med njimi pretaka energija premišljenih ustvarjalnih odločitev. Sodelujoče umetnike sicer povezuje “skupno območje bivanja in ustvarjanja”, ki se vrisuje v njihov umetniški sedanjik. Govori tudi o spontanosti zareza v leseno matrico in odtisu na papirnatem nosilcu Jasmine Nedanovski. O odsevu slikovite belokranjske narave v občutljivi duši Joni Zakonjšek in pokrajini kot izhodišču za občutljivost slik Marije Rus. Prinaša sliko v sliki ali bogastvo iskrenih avtorefleksij Roberta Lozarja, kamen kot misel in zamisel, ki jo z dletom vkleše Boštjan Kavčič, in vstop oblike in žlahtne tvarine v prostor ter postavitve kot nadgradnja galerijske vsebine Tejke Pezdirc. Razstava opozarja tudi na ključne momente, s katerimi sodelujoči likovni ustvarjalci “osmišljajo” iskanje resnice, je med drugim zapisal Premrov.Vir/avtor: Odeon, STA, M.N., foto in video: A.R.

Mon, 18. Sep 2023 at 08:18

244 ogledov

Odkritje spominske plošče ZVONKU RUSU
Na predvečer 90. jubileja, 20. septembra 2023, smo na pročelju njegove rojstne hiše na Partizanskem trgu v Metliki odkrili spominsko ploščo leta 2020 umrlemu geografu, zgodovinarju, muzealcu in rojaku Zvonku Rusu. S svojim delovanjem na področju pedagoškega dela, muzejske dejavnosti ter publicistike je pomembno prispeval k prepoznavnosti metliške občine, za kar je leta 2005 prejel naziv častni občan Občine Metlika.Njegovo življenje in delo je predstavila predsednica Belokranjskega muzejskega društva in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. Poudarila je, da je Zvonko Rus pustil globoko sled. Poleg vsega profesionalnega dela je opravil tudi veliko prostovoljnega dela v dobrobit lokalne in širše skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi Belokranjskega muzejskega društva, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki ...Govornica se je z devetimi poudarki iz njegovega življenja in dela poklonila devetim desetletjem, odkar se je rodil:"Zvonko Rus je bil Metličan.Rodil se je v hiši na Prtizanskem trgu 21. septembra 1933.Zvonko Rus je bil študent.Starša Amalija in Anton sta mu omogočila šolanje. Po maturi na gimnaziji v Črnomlju se je istega 1953. leta vpisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer je študiral geografijo. Diplomiral je leta 1960, za svoje diplomsko delo z naslovom Mestna geografija Metlike pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado.Zvonko Rus je bil profesor geografije.Že kot absolvent se je zaposlil na osnovni šoli v Podzemlju, od leta 1962 pa je poučeval na osnovi šoli v Metliki. Bil je tudi moj profesor. Še več. Bil je razrednik našega 8.A, ki je ostal v spominu po tem, da je izdajal svoje lastno mesečno glasilo Osmošolec. Ne vem, a gotovo je bila to ideja profesorja Rusa, ki nas je znal navdušiti in nam potem stal ob strani, ko bi mogoče tudi obupali. Nismo, in tako so danes izvodi Osmošolca iz šolskega leta 1972 / 73 skrbno shranjeni v Belokranjskem muzeju.Zvonko Rus je bil raziskovalec geografskih pojavov.Poleg poučevanja na metliški osnovni šoli ga je pritegnilo raziskovanje. Bil je zunanji sodelavec današnjega Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, pisal je gesla za Krajevni leksikon Slovenije in Enciklopedijo Slovenije in bil soavtor učbenika Zemljepis za šesti razred osnovne šole, ki je v letih med 1975 in 1984 izšel v kar šestih dopolnjenih ponatisih.Raziskovanju je bil namenjen tudi enotedenski spust s čolnom po reki Kolpi, ki ga je z ravnateljem Belokranjskega muzeja Jožetom Dularjem in njegovim sinom dijakom Janezom opravil v avgustu 1964. Na poti med Lazami in izlivom Kamenice v Kolpo so fotografirali, naredili veliko terenskih zapiskov in posneli film »Mlini na Kolpi« dragoceni dokument časa, ki ga hrani Belokranjski muzej.Zvonko Rus je bil muzealec.1. septembra 1978 je zapustil osnovno šolo in začel delati v Belokranjskem muzeju. Prevzel je skrb za zbirko novejše zgodovine in se takoj priključil Antonu Štampoharju, kustosu zgodovinarju Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, ki je pripravil koncept za novo postavitev zbirke NOB v Belokranjskem muzeju. Odprli so jo še v istem letu.Čez tri leta, po upokojitvi Jožeta Dularja, je Zvonko Rus postal ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova prva pozornost je bila namenjena adaptaciji prostora v pritličju gradu, ki mu danes rečemo Ganglovo razstavišče. Ker je muzej v tistih letih skrbel tudi za Slovenski gasilski muzej, je imel ravnatelj Rus v letu 1984 veliko skrbi z gradnjo in odprtjem novega gasilskega razstavnega paviljona na grajskem vrtu. Sicer pa je svoje delo usmerjal na vse strani. Bil je tudi avtor številnih razstav, fotograf, vodič. Veliko moči je namenil obnovi Metliškega gradu, ki je po njegovi zaslugi začel spreminjati zunanjo podobo. Tik pred upokojitvijo v letu 1996, pa je bila v muzeju odprta prenovljena zbirka novejše zgodovine. Zasnovali so jo Zvonko Rus, dokumentalist Leon Gregorčič in arhitekt Marijan Loboda. Ta del stalne razstave Belokranjskega muzeja je še vedno na ogled in tu sodelavci čutimo Rusovo prisotnost.Zvonko Rus je bil raziskovalec lokalne zgodovine.Že v času dela v muzeju je napisal nekaj publikacij: Partizanska letališča in spuščališča v Beli krajini, Sto let črnomaljskega gasilskega društva, Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh. V pokoju je nadaljeval z zbiranjem najrazličnejšega kulturnozgodovinskega gradiva, ki ga je objavil v svojem najobsežnejšem dulu Kronika mesta Metlike. Izšla je dveh delih in obsega obdobje od 12. stoletja do samostojne Slovenije. Posthumno je Mestna skupnost Metlika izdala njegove Metličane.Zvonko Rus je bil častni občan Občine Metlika.Da nekdo pridobi ta laskavi naziv, mora zapustiti sled. Zvonko Rus jo je gotovo. Poleg vsega naštetega profesionalnega dela je opravil veliko prostovoljnega v dobrobit lokalne in širše družbene skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi: Belokranjskega muzejskega društva, katerega predsednik je bil v letih med 1980 do 1982, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki itd.Zvonko Rus je bil naš muzejski sodelavec in sopotnik.V spominu tistih, ki smo delali z njim in ob njem, je pogosto prisoten. Spominjamo se skupnih naporov in uspehov, seveda so bili tudi problemi in težave, a najraje podoživljamo naša sproščena druženja na strokovnih ekskurzijah in neponovljivih prednovoletnih srečanjih.Zvonko Rus bo ostal v spominu.Spominska obeležja dobijo zaslužni ljudje zato, da se jih ne pozabil. Hkrati je to zahvala za vse, kar so zapustili. Danes se jim pridružuje Zvonko Rus."Predsednica Belokranjskega muzejskega društva je izpostavila, da društvo z veseljem in ponosom opravlja svoje plemenito poslanstvo, vendar pa mora imeti pri tem sogovornike. Tokrat so bili to Občina Metlika, Mestna skupnost Metlika in Belokranjski muzej. Spominsko ploščo je po idejni zasnovi arhitekta Jurija Kocuvana izdelal kamnosek Borut Muc, odkritje je s pesmijo pospremil Oktet Vitis, ploščo pa je odkrila Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika. Izpostavila je bogato zapuščino in dognanja iz lokalne zgodovine, ki jih je Zvonko Rus zapustil občini, spomnila pa je tudi na njegove številne hudomušne opise metliških občanov.Foto: Barbara Vraničar

Fri, 28. Jul 2023 at 10:13

264 ogledov

Popestrite si počitniške dni
Teme
Aktualno stalnarazstava BelokranjskiMuzej arheologija Belakrajina

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheološko bogastvo Bele krajine