Etnologija
Večina predmetov je iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, pokrivajo pa različna področja od gospodarstva do stanovanjske in oblačilne kulture ter ljudske umetnosti.
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:40

Odpri galerijo

Etnološka zbirka je po številu predmetov največja zbirka Belokranjskega muzeja. Predmetom iz kmečkega ali podeželskega okolja, ki jih je muzej pridobival v prvih letih svojega delovanja, se v zadnjem času pridružujejo tudi nekoliko mlajši, ki so zaznamovali življenje Belokranjcev tako po vaseh kot tudi po mestih. Večina predmetov je iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, pokrivajo pa različna področja od gospodarstva do stanovanjske in oblačilne kulture ter ljudske umetnosti – k slednji sodi izjemno bogata zbirka belokranjskih pisanic. 

GRIČKI LONEC
1919, Grič pri Dobličah
Inv. št.: 2115
 
Glinast lonec je izdelan iz močno peščene gline in na nizkem lončarskem vretenu, ki so ga sukali z roko. Žgan je bil samo enkrat, in sicer na prostem ognjišču (pališču), in še žareč kaljen (kalajsan) v vroči vodi, ki so ji dodali korenine praproti in hrastovo skorjo, kar je loncu dalo značilno črno barvo. 

				GRIČKI LONEC<br>1919, Grič pri Dobličah<br>Inv. št.: 2115

Foto: Branko Babić

KRPLJE
1938, Dragovanja vas
Inv. št.: E 632
 
Krplje so lesena priprava za lažjo hojo v globokem snegu. Sestavljene so iz ovalnega lesenega loka in iz z vitrami prepletene površine v loku. Na čevelj se pritrdijo z jermenom.

				KRPLJE<br>1938, Dragovanja vas<br>Inv. št.: E 632

Foto: Branko Babić

PRESLICA
Prva polovica 20. stoletja, Vinica
Inv. št.: 1902
 
Preslica je lesena, lahko z rezbarijami okrašena priprava za predenje. Nanjo je predica priveže povesmo prediva. (Če prede samo s preslico, jo drži v rokah ali jo zatakne za pas.) Po iznajdbi kolovrata je preslica postala njegov sestavni del. Okrasno oblikovane dolge preslice za predenje na vreteno s suličastim nastavkom so se najdlje ohranile v Beli krajini in Istri. Rezljani vzorci so bili največkrat geometrijski, osnovo ornamenta so pogosto predstavljale šestilne rozete.

				PRESLICA<br>Prva polovica 20. stoletja, Vinica<br>Inv. št.: 1902

Foto: Branko Babić

TKANICA
začetek 20. stoletja, Dolenjci
Inv. št.: E 841
 
Tkanica je ročno tkan volnen pas z vzdolžnimi progami. Tkani pasovi so bili značilnost panonskega oblačilnega območja predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Pas sodi med najstarejše oblačilne dodatke. Opravlja lahko uporabno in okrasno nalogo.


				TKANICA<br>
začetek 20. stoletja, Dolenjci<br>
Inv. št.: E 841

foto: Branko Babić

PREDPASNIK/PREGAČA
konec 19. stoletja, Bojanci
Inv. št.: 624
 
Pregača je ročno tkan volnen predpasnik. Tkana je iz raznobarvne volne s tehniko »klečanja« ali »iveranja«. Gre za način tkanja z bogato okrasitvijo z drobnimi in velikimi geometrijskimi ornamenti, ki si sledijo v vodoravnih nizih. Okrašena je s srmo ali resami na robovih. Bila je del ženske noše pravoslavnega prebivalstva v Beli krajini.

				PREDPASNIK/PREGAČA<br>konec 19. stoletja, Bojanci<br>Inv. št.: 624

Foto: Branko Babić

ČEBELNI KOŠ
začetek 20. stoletja, Drašiči
Inv. št.: E 121
 
Čebelni koš (košnica) je oblika čebeljega panja, bivališča za čebeljo družino. Čebelji koš je zvonaste oblike ter je pleten iz slame in viter.

				ČEBELNI KOŠ<br>začetek 20. stoletja, Drašiči<br>Inv. št.: E 121			Foto: Branko Babić

BELOKRANJSKA PISANICA
Petdeseta leta 20. stoletja, Purga
Inv. št.: 1192
 
Pisanica je barvano in z ornamenti okrašeno jajce. Belokranjske pisanice so okrašene v batični tehniki – ornament se s tekočim voskom in s posebnim pisalom »pisačem« napiše na podlago, povoščeno mesto ostane v osnovni beli ali rdeči barvi, nazadnje pa se pisanice potopijo v črno barvo. Nekoč so bile pisanice povezane s praznovanjem velike noči, danes se izdelujejo tudi kot turistični spominki. 

				BELOKRANJSKA PISANICA<br>Petdeseta leta 20. stoletja, Purga<br>Inv. št.: 1192

Foto: Branko Babić

SKRINJA ZA ŽITO
začetek 20. stoletja, Bela krajina
Inv. št.:  E 526
 
Skrinja za žito je navadno stala v kašči, pri manjših hišah pa tudi v veži ali na podstrešju. Pri najstarejših skrinjah je šlo za tesarski izdelek brez uporabe žage. Podobno obliko, okraske in način izdelave najdemo po vsej južni in vzhodni Evropi. Glavni konstrukcijski elementi so štirje vogalni navpični plohi, ki so z dveh strani navpično izžlebljeni. V tem žlebu so naložene deske ena vrh druge. Gre za enega najstarejših načinov izdelave, ki je značilen tudi za skrinje z dvokapno streho. 

				SKRINJA ZA ŽITO<br>začetek 20. stoletja, Bela krajina<br>Inv. št.:  E 526

Foto: Branko Babić

ŽRMLJE
19.  stoletje, Cerkvišče
Inv. št.: E 358
 
Žrmlje so ročni ali domači mlin – naprava s kamnoma za mletje žita. Žrmlje s popolnim krožnim gibanjem so postale splošno razširjene v rimski dobi. Na Slovenskem so jih na mnogih kmečkih domačijah kljub uvedbi naprednejših načinov mletja uporabljali vse do sredine 20. stoletja. Priprava moke z žrmljami je bila najpogosteje žensko delo. 

				ŽRMLJE<br>19.  stoletje, Cerkvišče<br>Inv. št.: E 358

Foto: Branko Babić

ČELEŠNIK
19. stoletje, Sinji Vrh
Inv. št.: E 1544
 
Čelešnik je kovano, različno zvito in včasih prav umetelno oblikovano železo, ki ima zgoraj klešče ali vzmet (feder). Tega so s pritiskom roke razprli, da je zgrabil in stisnil trsko – luč. Železo je bilo nasajeno na kolec, ta pa je bil zabit v lesen panjiček ali v razvejano drevesno korenino. Trsko so prižgali, da je razsvetljevala prostor. Čelešnik so uporabljali vse do uveljavitve petrolejk. 

				ČELEŠNIK<br>19. stoletje, Sinji Vrh<br>Inv. št.: E 1544

Foto: Branko Babić

ČUTARA
okoli leta 1854, Stara Lipa
Inv. št.: 1995
 
Čutara je diskasta lesena obročasta posoda za pijačo. Uporabljali so jo predvsem popotniki in kmetje, če so delali daleč od doma. Nosili so jih privezane za pas ali na jermenu ali vrvici prek ramena. Med kmečkim prebivalstvom so se čutare širile od 18. stoletja dalje, v uporabi pa so bile do sredine 20. stoletja. 

				ČUTARA<br>okoli leta 1854, Stara Lipa<br>Inv. št.: 1995

Foto: Branko Babić

ROVAŠI
začetek 20. stoletja, Drašiči
Inv. št.: E 769


Rovaš je lesena palica, pogosto sestavljena iz dveh delov, na katero so z zarezami označevali predvsem količinske pravice in obveznosti članov skupnosti. V Beli krajini poznamo rovaše predvsem v povezavi s soseskinimi zidanicami. Razširjeni so bili po vsej Evropi. Zaradi preprostosti so bili primerni tudi za nepismene. Še danes poznamo zvezo "na rovaš" - primer: "Pri njem ima še nekaj na rovašu", kar pomeni, da mu je še nekaj dolžan. 

				ROVAŠI<br>začetek 20. stoletja, Drašiči<br>Inv. št.: E 769

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 12. Nov 2019 at 11:27

80 ogledov

70 let Belokranjskega muzejskega društva
Belokranjsko muzejsko društvo, najprej imenovano Muzejsko društvo, je bilo ustanovljeno 10. novembra 1949. Profesor Jože Dular je takrat okrog sebe zbral somišljenike s katerimi so sklicali ustanovni občni zbor z namenom, da spravijo v življenje Belokranjski muzej. Natanko 70 let pozneje so se člani in podporniki Belokranjskega muzejskega društva zbrali v počastitev obletnice delovanja društva ter moža, ki je muzejsko zgodbo začel. Vse od 1. maja 1951, ko je bil Belokranjski muzej ustanovljen, do danes se je med drušvom in muzejem stkala trdna vez, ki se ni nikoli pretrgala. Poslanstvo obeh se je in se še vedno idealno dopolnjuje v skrbi za belokranjsko dediščino in v ozaveščanju o njenem pomenu. Program praznovanja na podstrešju metliškega gradu je bil prepleten z zgodbami iz bogatega literarnega opusa prof. Jožeta Dularja, ki jih je interpretiral dramski igralec Aleš Valič ter glasbenimi točkami učencev Glasbene šole Črnomelj. Zbrane je pozdravila predsednica društva Anica Kopinič, povezovalka programa pa je bila Vesna Žist. Prireditev in dokumentarna razstava (arkadni hodnik prvega nadstropja metliškega gradu) so poklon zanesenjakom, ki so pred sedmimi desetletji postavili temelje za razvoj muzejske dejavnosti v Beli krajini, in vsem njihovim naslednikom za ohranjanje narodnih vrednot v dobrobit širše skupnosti. Foto: Leon Gregorčič

Mon, 11. Nov 2019 at 14:24

29 ogledov

Razstava ob 25-letnici KUD Artoteka Bela krajina
Ganglovo razstavišče od 5. novembra 2019 gosti razstavo, s katero kulturno umetniško društvo Artoteka Bela krajina obeležuje 25-letnico delovanja. Razstavo sta odprla metliški župan Darko Zevnik in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik, ki je sodeloval tudi pri izboru del za razstavo, je bil doktor umetnostne zgodovine Miklavž Komelj,  violinist Bojan Ristič in klaviaturist Gregor Zagorc pa sta likovno umetnost obogatila še z glasbeno. Foto: Dolenjski list (Mirjam Bezek Jakše)

Mon, 11. Nov 2019 at 13:36

37 ogledov

Otvoritev Muzejske hiše Semič
Po skoraj dveh letih prenove je 24. oktobra 2019 svoja vrata zopet odprla Muzejska hiša Semič.  V stavbo, v kateri so zbirke Belokranjskega muzeja že domovale, so se v posodobljeni podobi vrnile zbirka, ki priča o življenju ljudi v Semiču in okolici vse od prazgodovine do druge svetovne vojne - Semič v dvajsetih slikah, vinogradniška zbirka, ki je postala del sodobnega degustacijskega prostora ter zbirka, ki priča o geološki preteklosti in biotski raznovrstnosti pokrajine. Ravno slednji, naslovljeni Center narave Bele krajine, je posvečeno največ pozornosti in prostora, vsebine pa so predstavljene interaktivno in izobraževalno, prilagojeno ranljivim skupinam ter upoštevajoč sodobne muzejske standarde. Obnova je potekala v sklopu projekta MISTERION − Doživetje skrivnosti voda, ki se izvaja po Programu sodelovanja Interreg V−A Slovenija−Hrvaška 2014−2020, zato bodo vsebine Muzejske hiše Semič do konca leta na ogled brezplačno. Foto: Branko Babič

Sat, 9. Nov 2019 at 12:16

51 ogledov

Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem.  Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje. Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja. Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine. Metliški graščak dr. Josip Savinšek (Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910) okoli 1870 Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let.  Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika Grb rodbine Savinschegg iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj  Foto: Miha Šimac Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinškapo 1871inv. št.: Z 7419 Foto: Branko Babič Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido okoli 1870 Fototeka Belokranjskega muzeja Železna skrinja Josipa Savinškazačetek 19. stoletjainv. št.: Z 1611 Foto: Branko Babič ARHIVSKI PREDMETI Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Ganglokoli 1900 Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika. Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika   Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki25. julij 1873 inv. št.: Z 7156 V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe. Foto: Branko Babič

Fri, 8. Nov 2019 at 09:39

48 ogledov

KUD Artoteka Bela krajina
Ganglovo razstavišče v metliškem gradu gosti razstavo posvečeno 25-letnici delovanja kulturno umetniškega društva Artoteka Bela krajina. Dela številnih razstavljalcev bodo na ogled do 1. decembra 2019. Vljudno vabljeni!

Tue, 15. Oct 2019 at 15:50

88 ogledov

Zbirka negativov na steklu fotografa Antona Muche
Med letoma 1960 in 1967 je Marica Mucha Belokranjskemu muzeju poklonila fotografsko in drugo zapuščino pokojnega moža, metliškega trgovca in fotografa Antona Muche. Med osebnimi predmeti, razglednicami, fotografijami na kartonih in fotografsko opremo izstopa zbirka 263 negativov na steklenih ploščah.  Na treh različnih dimenzijah stekel so upodobljeni belokranjski kraji, dogodki, člani društev ter portreti posameznikov in družin s konca 19. in začetka 20. stoletja. OSEBNI PREDMETI Fotografija v okviruPortret Antona Muche, 1906inv. št.: Z 6901 Fotografska kamera Wanaus, serijska št. 2506izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895inv. št.: Z 6892 Objektiv "Portrait Objectiv N°3", serijska št. 30188izdelovalec: Rodenstock, Műnchen, okoli leta 1895inv. št.: Z 6893 Fotografska kaseta za steklene plošče, serijska št. 2506 (1/2)izdelovalec: Josef Wanaus & Co / Kunsttischlerei, Dunaj, okoli leta 1895inv. št.: Z 6895 Etui za fotografije"Anton Mucha, fotograf v Metliki"inv. št.: Z 6904 Foto: Branko Babič RAZGLEDNICE Razglednica "Pozdrav iz Metlike. Dolnji trg."odposlana 8. 5. 1899 iz Metlike v Ljubljanoinv. št.: Rz 6347 Razglednica "Pozdrav iz Metlike. Procesija na telovo"neodposlana, fotografija pred letom 1900inv. št.: Rz 6349 Razglednica "Pozdrav iz Metlike!"odposlana 24. 4. 1903 iz Metlike v Novo mestoinv. št.: Rz 6321 Razglednica "Metlika", kolorirananeodposlana, fotografija pred letom 1904inv. št.: Rz 6318 Razglednica "En starček je živel"odposlana 26. 12. 1905 iz Metlike v Novo mestoinv. št.: Rz 6653 FOTOGRAFIJE NA KARTONIH Fotografija na kartonu Prostovoljno gasilsko društvo v Metliki in Mestna godba MetlikaMetlika, 4. 5. 1905inv. št.: Ft 003 b  Fotografija na kartonu Trgovina Antona MucheMetlika, okoli leta 1900inv. št.: Ft 011  Fotografija na kartonu Osebje C. k. okrajnega sodišča v MetlikiMetlika, 1902inv. št.: Ft 021  Fotografija na kartonu Poslopje Prve dolenjske posojilniceMetlika, 1908inv. št.: Ft 065  Fotografija na kartonu Na Dolnjem trguMetlika, okoli leta 1895inv. št.: Ft 102  NEGATIVI NA STEKLU Prostovoljno gasilsko društvo Metlika z mestno godboMetlika, grajsko dvorišče, 4. 5. 1905, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cminv. št.: Ns 001  Praznovanje 500-letnice mesta MetlikeMetlika, 18. 8. 1907, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cminv. št.: Ns 056  Nastop Sokola Novo mesto in Belokranjskega SokolaMetlika, Ivčev vrt, 1908, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 012  Telovadni nastop članov Sokola - živa slikaMetlika, Ivčev vrt, 4. 7. 1909, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 12,9 cminv. št.: Ns 203  Telovadci Belokranjskega SokolaMetlika, 1911, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 016  Godbeni klub v MetlikiMetlika, vrt gostilne Alojza Franza, 1911, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 006  Osebje C. k. okrajnega sodišča v MetlikiMetlika, 1905, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 068  Prvi avto v MetlikiMetlika, pred komendo, 1913, negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,3 cminv. št.: Ns 212  Veduta MetlikeMetlika, pogled s Hriba, med letoma 1908 in 1914, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,7 cminv. št.: Ns 026  Pokopališka cerkev sv. RokaMetlika, 1903, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 24 cminv. št.: Ns 032  Vrtiljak "karusel" na Hranilovičevem dvoriščuMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cminv. št.: Ns 050  Trg v SemičuSemič, okoli leta 1900, negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cminv. št.: Ns 074  Grad PobrežjePobrežje, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 077  Mladoporočenca Feliks Fux in Terezija, roj. KopiničMetlika, 1909, negativ na stekleni plošči, 23,7 x 17,8 cminv. št.: Ns 059  Sorodniki metliškega trgovca in fotografa Antona MucheMetlika, 1902 ali 1903, negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,9 cminv. št.: Ns 065  Otrok v naslanjačuMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 102  Otrok na gugalnem konjičkuMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,4 cminv.št.: Ns 106  Deklica ob stoluMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 111  Ženska z dežnikomMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 16,3 x 11,9 cminv. št.: Ns 114  Družina Ivana in Antonije Martinak, roj. MuchaMetlika, okoli leta 1910, negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 185 
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Zadnji komentarji

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Etnologija