Kulturna zgodovina
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
inv. št.: 1760

.

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
inv. št.: 1758
 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
inv. št.: 1806
 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
inv. št.: 1762
 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«. 				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić    

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
inv. št.: 1767
  
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
inv. št.: Z 527
 
Leta 1969 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
inv. št.: Z 1343
 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 2530
 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
inv. št.: 1750
 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 761

.

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
inv. št.: Z 2076
 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
inv. št.: 1582
 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. May 2022 at 10:21

73 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 

Wed, 18. May 2022 at 14:18

82 ogledov

VALVASORJEVA NAGRADA

Wed, 18. May 2022 at 10:24

102 ogledov

Psom dostopen muzej
Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, v slovenskih muzejih uvaja nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo obiskovalce seznanili z možnostjo obiska muzejev z njihovimi pasjimi prijatelji. Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo (Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija - enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto in Notranjski muzej Postojna). Psom prijazen muzej je muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo (Galerija Božidar Jakac, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Posavski muzej Brežice, Pilonova galerija, Pokrajinski muzej Koper, Sinagoga Maribor, Slovenski etnografski muzej, Umetnostna galerija Maribor in Pokrajinski muzej Celje)                                                                                                                    Da bo zagotovljena prijetna in varna izkušnja za vse obiskovalce, lastnike psov naprošamo, da spoštujejo MUZEJSKI BONTON ZA LASTNIKE PSOV: Vstopijo lahko le psi v spremstvu odrasle osebe. Dobrodošli so samo primerno vzgojeni, poslušni in ubogljivi psi. Pes mora biti obvezno na povodcu. Lastnik prevzema vso odgovornost. Tudi za morebitno škodo. Na javna vodstva ali druge aktivnosti, ki jih obišče množica obiskovalcev, vstop psom ni dovoljen. Prav tako lahko muzej omeji vstop za pse ob drugih izrednih okoliščinah in kadar to morebiti zahtevajo drugi obiskovalci muzeja. V muzej je prepovedan vstop nevarnim psom. To so tisti psi, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka (Uradni list ZZZiv-UPB3, 5. člen). Službeni psi lahko vstopijo v muzej kadarkoli, ne glede na izredne okoliščine. PRED OBISKOM MUZEJA PRIPOROČAMO: Da je pes nahranjen.  Da se pes dobro sprehodi. Da pes opravi svoje potrebe (lulanje, kakanje). V primeru, da pes potrebo po nesreči opravi v muzeju, mora lastnik poskrbeti za čiščenje in o dogodku obvestiti osebje muzeja.                                                                                                                   DOBRODOŠLI!  

Mon, 16. May 2022 at 10:45

61 ogledov

Mednarodni muzejski dan
Pridružite se praznovanju Mednarodnega muzejskega dne, v sredo, 18. maja 2022! Med 10. in 16. uro vabljeni na brezplačne oglede stalnih in občasne razstave v Metliškem gradu in Galeriji Kambič Metlika. Tega dne bodo vse muzejske publikacije na voljo po polovični ceni.                                                                                                                       ICOM Slovenija načrtuje tudi tokrat več akcij, ki bodo opozarjale in promovirale moč ter vrednote slovenskih muzejev.  Vsebine, ki jih v okviru letošnje teme raziskujemo, so:  Moč doseganja trajnosti: muzeji kot ključni akterji v svojih lokalnih skupnostih prispevajo k številnim ciljem, ki vključujejo spodbujanje trajnega razvoja in socialne ekonomije ter razširjanje znanstvenih informacij o okoljskih izzivih. Moč inovacij na področju digitalizacije in dostopnosti: muzeji so inovativna igrišča, kjer se razvijajo nove tehnologije. Digitalne inovacije lahko naredijo muzeje bolj dostopne in privlačne. Moč gradnje skupnosti z izobraževanjem: muzeji s svojimi zbirkami in programi povezujejo družbo in gradijo skupnosti. S podpiranjem demokratičnih vrednot in zagotavljanjem priložnosti za vseživljenjsko učenje prispevajo k oblikovanju informirane in angažirane civilne družbe. Ob tej priložnosti bo na ogled urbana razstava plakatov slovenskih muzejev, ki bodo dva tedna po Ljubljani nagovarjali k obisku muzejev. Iz plakatov pa je oblikovana tudi virtualna knjižica, ki je na voljo za prenos ⇒.

Wed, 30. Mar 2022 at 10:31

279 ogledov

Ustvarjajte z nami - Sokol
Naredimo si igračo sokol:

Fri, 4. Mar 2022 at 14:13

192 ogledov

Muzeji za mir
Belokranjski muzej se pridružuje akciji Muzeji za mir Skupnosti muzejev Slovenije in ICOM-a Slovenije, s katero izražamo podporo našim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojamo vsakršno vojno nasilje. V skupni akciji opozarjamo na grozote vojn in kršenja človekovih pravic ter poudarjamo pomen miru in svobode. Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo so skrb za dediščino, za demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da kredo »nikoli več vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse. Med drugo svetovno vojno je bilo interniranih in na prisilno delo odpeljanih 2378 Belokranjcev. Največ v italijanska koncentracijska taborišča, nekaj pa tudi v nemška. Betka Tavčar iz Metlike je bila v nemškem Ravensbrücku, od koder je njena progasta taboriščna bluza z oznakama J in 38192 (inv. št.: P 445). Foto: Branko Babič #solidarity #museumsforpeace #Ukraine
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina