Kulturna zgodovina
Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

Nekaj predmetov: 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
Inv. št.: 1760

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
Inv. št.: 1758
 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
Inv. št.: 1806
 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
Inv. št.: 1762
 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«. 				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić
    

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
Inv. št.: 1767
 
 
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
Inv. št.: Z 527
 
Leta 1969 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
Inv. št.: Z 1343
 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 2530
 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
Inv. št.: 1750
 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
Inv.št.: Z 761

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
Inv. št.: Z 2076
 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
Inv. št.: 1582
 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 8. Oct 2021 at 11:02

116 ogledov

DEKD - DOBER TEK - MEDENJAKI
V času neolitika, dobi, ki je sprožila preporod človeške vrste in je hkrati močno vplivala na okolje, se je pojavilo poljedelstvo. Vse rastline, s katerimi se ljudje prehranjujemo še dandanes, so bile odkrite že v neolitiku. Na stenah keramičnih posod, najdenih v Moverni vasi, so arheologi odkrili ostanke mleka, mesnih maščob in sledi čebeljih voskov.  Lahko, da so v njih hranili tudi nekaj tako slastnega kot so medenjaki. Recept zanje najdete spodaj. Dober tek :)  

Mon, 26. Apr 2021 at 07:43

516 ogledov

PRAZNUJTE Z NAMI

Tue, 20. Apr 2021 at 09:25

503 ogledov

VIRTUALNI SPREHOD Donacija Kambič
Po sedemdesetih letih neprekinjenega delovanja in komuniciranja z obiskovalci se muzej v današnjem času sooča z novimi izzivi. Svoja vrata je bil muzej, in verjetno še bo, primoran večkrat zapreti. Zato je v predstavljanju svoje dejavnosti začrtal novo poglavje. Stik z obiskovalci in podajanje vsebin se je preselilo na splet in tako je nastal tudi pričujoči sprehod.  Vabljeni k virtualnemu ogledu Donacije Kambič, zbirke umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov.

Tue, 30. Mar 2021 at 09:00

414 ogledov

Prvo Slovensko narodno gledališče
Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je bilo ustanovljeno Slovensko Narodno gledališče (SNG), prvo, ki je v svojem imenu nosilo slovensko nacionalno oznako. Po kapitulaciji Italije so se z nastankom večjega svobodnega ozemlja ustvarile ugodne razmere za ustanovitev profesionalnega partizanskega gledališča. Igralci, ki so zapustili edino delujoče Narodno gledališče v okupirani Ljubljani, so zbrani v Partizanski gledališki skupini, ki pa z nemško ofenzivo oktobra 1943 razpade. Po ofenzivi je Črnomelj postal središče stabilnega osvobojenega ozemlja. Poleg političnega in vojaškega vrha so v pokrajino prišli tudi kulturniki. O ustanovitvi gledališča so razpravljali na prvem kongresu kulturnih delavcev Osvobodilne fronte 4. in 5. januarja 1944 v Semiču, odlok o ustanovitvi SNG pa Izvršni odbor OF podpiše 12. januarja. Poleg ravnatelja in dramaturga je bilo za člane imenovanih še 16 gledališčnikov. Gledališče je premierno nastopilo med prvim zasedanjem Slovenskega narodno osvobodilnega sveta v Črnomlju, 20. februarja 1944. Uprizorili so Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi, igrali pa pred tedanjim in bodočim slovenskim političnim vrhom ter za ljudi prvega slovenskega parlamenta. V letu 1944 je SNG pripravilo 123 gledaliških prireditev po vsej Beli krajini. Marca 1945 je bilo gledališče s svojimi člani evakuirano v Dalmacijo, od koder so se po zaključku bojev vrnili v osvobojeno Ljubljano. V maju 1945 so predstavili igro Mateja Bora Raztrganci. Prizor iz predstave Raztrganci Mateja Bora. V sezoni 1945/46 so z delovanjem pričela tri Slovenska narodna gledališča: Ljubljana, Maribor ter Trst in Primorska. Ob začetku prve povojne sezone je Josip Vidmar poudaril, da se začenja nova era gledališča na Slovenskem. Belo krajino in Črnomelj, od koder so prinesli ime (SNG) pa so vsi po cankarjansko zatajili. Povzeto po: Aleš Gabrič, Slovensko narodno gledališče je delovalo v Beli krajini, v: Kronika 3, 2010, leto 58, str.: 875 – 892. << Naprej v preteklost - #Slovenija

Tue, 30. Mar 2021 at 08:49

434 ogledov

Pečene pisanice
Pobarvana in okrašena jajca so značilnost pomladnega časa in spremljajo veliko noč. Na Slovenskem jih imenujemo različno - pisanice, pisanke, pirhi, remenke, rumenice. Ene najlepših in bolj znanih pri nas so belokranjske pisanice. Zanje je značilno, da se geometrični in stilizirani okraski rišejo (pišejo) s posebno pisalko in segretim voskom ter barvajo. Tako torej nastanejo klasične pisanice. A na tokratni delavnici za otroke in družine smo stopili ven iz okvirja in svoje pisanice spekli. Preverite kako! << Naprej v preteklost - #Slovenija

Tue, 30. Mar 2021 at 08:31

466 ogledov

Arhitekt Jože Koželj
Arhitekt Jože Koželj se je rodil 25. marca 1931 v Metliki. Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1951 in se nato vpisal na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Diplomiral je 1958. ter se naslednje leto izpopolnjeval v arhitekturnem biroju na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral na Univerzi Cirila in Metoda v Skopju. Od 1960. je delal kot profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, v letih 1989-94 pa je bil dekan fakultete. V letih 1960-70 je sodeloval v projektni skupini prof. Edvarda Ravnikarja za gradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Sicer pa se je uveljavil z vrsto javnih in stanovanjskih zgradb v Ljubljani: trgovsko-poslovna stavba Agroprogresa (1967), poslovno-parkirna hiša ob Miklošičevi cesti (1971-73), prejel nagrado Prešernovega sklada, Ekonomska fakulteta (1973-75), prejel nagrado Borbe, trgovsko-stanovanjska hiša v Igriški ulici (1981-83), študentski domovi za Bežigradom in v Rožni dolini (1983), prenova stavbe Izvršnega sveta Republike Slovenije (1983). Sam in tudi v sodelovanju z drugimi je izdelal projekte za razne stanovanjske ter poslovne zgradbe še v Kranjski Gori, Kranju, Novem Sadu, Trebelnem, Novem mestu in v rojstni Metliki, kjer so po njegovi zamisli postavili tudi nekaj spominskih obeležij. Morda ne pomislimo na prvo, a tudi gradnja, arhitektura ima simbolno vrednost. Pa ne le v tem, da se stanje družbe odraža v najbolj priljubljeni gradnji nekega časa. Če se je nekoč slovenstvo istovetilo s podeželjem in nerazvitostjo, danes temu ni tako. Mesta, arhitekturne znamenitosti namreč veliko učinkoviteje rišejo razvito podobo naroda. In kljub naši neokrnjeni naravi in podeželju si kot narod, država najbrž želimo, da nas povezujejo tudi z razvojem, urejenostjo, izobraženostjo in civiliziranostjo. Pa vendar - nobeno mesto, stavba ali spomenik še danes ne prekaša najpomembnejšega simbola slovenskosti - Triglava. << Naprej v preteklost - #Slovenija
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina