Kulturna zgodovina
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:38

Odpri galerijo

Kulturnozgodovinska zbirka je po obsegu tretja najobsežnejša v Belokranjskem muzeju. V njej so najrazličnejši predmeti – od hladnega in strelnega orožja do pohištva, lekarniškega, gostilniškega in hišnega posodja, glasbil, uniform in pokrival, različnih napisnih tabel ter drobnih predmetov, kot so svetinjice, prstani, odlikovanja in ključi. Časovno v to zbirko spadajo predmeti od srednjega veka do konca 19. stoletja, nekateri sodijo tudi v 20. stoletje. Vsebinsko so tako povezani, da jih ne moremo preprosto razmejiti z letnico. 

VRČ S SREBRNIKI 
16. stoletje, Grabrovec
inv. št.: 1760

.

Glinast vrč za vodo ali vino, okrašen z rjavimi črtami in ne glaziran, je bil najden pri izkopu za hišo na Grabrovcu. V njem so bili »shranjeni« srebrni bavarski pfenigi, kovani med letoma 1393 in 1505. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRB IVANA LENKOVIČA 
1537, Pobrežje
inv. št.: 1758
 
Kamnita grbovna plošča je bila vzidana v Jandričkovem stolpu v gradu Pobrežje. Na grbu sta zmaj, simbol družine Lenkovič, in letnica 1557. Ivan Lenkovič je začel grad, ki je predstavljal pomembno protiturško utrdbo nad brodiščem čez Kolpo, zidati leta 1549. Utrjen je bil leta 1555, razširjen pa dve leti kasneje.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

CEHOVSKI PEČATNIK 
17. stoletje, Metlika
inv. št.: 1806
 
V Metliki sta bila let 1569 ustanovljena ceha čevljarjev in mesarjev. Najstarejše ohranjene listine čevljarskega ceha segajo v leto 1587. V cehovski knjigi so ob koncu 16. in v 17. stoletju poleg nemških tudi slovenski zapisi. Metliški čevljarski ceh je kasneje združeval še mesarje, kovače, tkalce, ključavničarje, mizarje itd. Cehovski pečatnik je medeninast, pečatno polje je ob robu okrašeno z vencem, na sredini je škorenj, nad v polkrogu je napis »S : M : S : V : L«.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

SRBSKA (USKOŠKA) SABLJA 
18. stoletje, Dolenjci
inv. št.: 1762
 
Pomembno vlogo so pri obrambi proti Turkom odigrali Uskoki, ki so se na področje Žumberka in v Belo krajino naseljevali v 16. stoletju. Čeprav Bela krajina nikoli ni bila vključena v Vojno krajino, so utrdbe na njenem ozemlju pripomogle k varovanju Kranjske pred Turki. Uskoška sablja iz jekla je ukrivljena, pri ročaju ima na obeh straneh vgraviran napis »Vincere aut mori«. 				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić    

TOALETNA SKLEDICA S PODOBO NAPOLEONA 
začetek 19. stoletja, Griblje
inv. št.: 1767
  
Predmeti s podobami Napoleona I. Bonaparta se pojavijo v Bele krajini ob francoski okupaciji v času Ilirski provinc med letoma 1809 in 1813. Zaradi uvedbe in izterjave višjih davkov Francozi med prebivalci niso bili priljubljeni.  V starem trgu in Črnomlju so se prebivalci resno uprlo novi oblasti, zato je morala priti na pomoč vojska iz Novega mesta. Toaletna skledica je narejena iz porcelana, v sredini pa kolorirana podoba cesarja Napoleona I.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

PRAPOR POŽARNE BRAMBE METLIKA 
1875, Metlika
inv. št.: Z 527
 
Leta 1969 je metliški graščak vitez Josip Savinšek ustanovil požarno brambo, šest let pozneje pa so metliški gasilci razvili društveni prapor. Izdelovalec ni znan, pokroviteljica ali »kumica« je bila Karolina plemenita Savinškova. Tkanina je močne rdeče barve, slika na platnu, ki je všita v sredino prapora, je poslikana z obeh strani: na eni je metliški grb, na drugi podoba sv. Florijana. Na vrhu prapora je medeninasta špica, lesen drog iz dveh delov pa povezuje kovinska matica. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KROŽNIK 
Okoli leta 1880, Metlika
inv. št.: Z 1343
 
Krožnik z veduto Ferrare je bil izdelan v Wedgwoodovi tovarni Etruria okoli leta 1880. To vrsto izdelkov so proizvajali že v večjih serijah, zato je ladijski porcelan našel svoje mesto tudi pri meščanih v manjših mestih. Krožnik je iz zapuščine metliškega trgovca Karla Govanca.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

LEKARNIŠKA VITRINA 
Druga polovica 19. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 2530
 
Lekarnar Franjo Wacha se je v Metliko priselil leta 1876. Deset let pozneje je na Mestnem trgu zgradil dvonadstropno hišo in v pritličju uredil novo lekarno. Na fasado hiše je dal vzidati relief sv. Trojice, po kateri se je lekarna imenovala »Lekarna k sv. Trojici«. Njegov sin Milan je z lekarništvom nadaljeval do nacionalizacije  po drugi svetovni vojni, ko je lekarno prodal. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GRELNICA ZA POSTELJO 
okoli let 1900, Gradac
inv. št.: 1750
 
Meščani so uporabljali grelnice pozimi za gretje postelj v neogrevanih spalnicah. Leseno konstrukcijo so položili na odkrito posteljo, namestili kovinsko grelnico z razžarjenim ogljem in za kratek čas vse skupaj prekrili z rjuho in odejo. Grelnica je narejena iz bakrene pločevine, pokrov je okrašen z graviranimi okraski in navrtan. Ročaj je železen. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

FOTOAPARAT 
začetek 20. stoletja, Metlika
inv.št.: Z 761

.

Metliški trgovec Anton Mucha je imel za Metliko in okoliške kraje pomemben konjiček. S fotografskim aparatom je ustvaril zanimivo zbirko fotografij in negativov na steklu, ki pričajo o življenju Belokranjcev v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Aparat na meh ima možnost menjave objektivov.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GOSTILNIŠKI CENIK 
okoli leta 1930, Metlika
inv. št.: Z 2076
 
Leta 1885 je bilo v Metliki 26 gostiln, dvajset let pozneje pa še ena več. Mesto je imelo takrat okoli 1200 prebivalcev. Kmalu po koncu prve svetovne vojne, leta 1921, so v celotni Beli krajini našteli kar 138 gostiln. Gostilniški cenik na leseni plošči je iz Jutraževe (Mežnaršičeve)gostilne v Metliki. Iz njega izvemo, kaj so imeli v ponudbi.   

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GODBENA UNIFORMA 
1939, Metlika
inv. št.: 1582
 
Metliška mestna godba je nastala leta 1850 in brez omembe vrednih prekinitev deluje še danes. Godbeniki so nastopali ob svečanih ob svečanih dogodkih in praznikih, meščanom pa so zaigrali tudi za zabavo. Finančno jih je podpirala mestna uprava, del denarja za nakup glasbil in uniform pa so zaslužili z vstopninami na koncerte. Leta 1939 so kupili nove uniforme.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Jan 2023 at 13:21

58 ogledov

Slovenski kulturni praznik
 

Tue, 20. Dec 2022 at 09:46

124 ogledov

Voščilo

Fri, 9. Dec 2022 at 08:21

221 ogledov

Praznujmo z Mitro
V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

186 ogledov

Pisani ornamenti
Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja.  Za izvedbo potrebujete: ~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, ~ fimo maso, ~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti. Uspešno delo!

Tue, 6. Dec 2022 at 13:43

225 ogledov

Ornamenti na otiračih
Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".   In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.   Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.   Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema. Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.   Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.   Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo. Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022

Tue, 6. Dec 2022 at 11:03

228 ogledov

Naprej v preteklost - #praznovanjevmuzeju
Ključnik pod katerim se množijo letošnje decembrske objave akcije Naprej v preteklost je #praznovanjevmuzeju. Praznujemo ob raznolikih priložnostih - osebnih, državnih, verskih praznikih, pomembnih obletnicah ali dogodkih. Naj bodo praznovanja skromna ali razskošna, med ljudmi so vedno dobrodošla. Izbor praznično okrašenih predmetov belokranjske etnološke dediščine nas spomni na skromnejše čase, ki pa so nedvomno lahko navdih za sodobno oblikovanje, na primer, namiznega servisa, v katerem bi z veseljem postregli slavnostno pojedino. Namizno in drugo moderno ter uporabno okrasje za dom si lahko še do konca leta ogledate v Galeriji Kambič, ornamente na "originalih" pa tukaj --> Ornamenti na otiračih In ne le etnološka ornamentika, tudi prazgodovinsko okrasje je lahko odličen vir ustvarjalne energije. Prepričajte se sami --> Pisani ornamenti Nenazadnje pa so v oddaljeni preteklosti, tako kot danes in nemara na isti dan, obeleževali in slavili različne dogodke. Preverite, če je temu res tako --> Praznujmo z Mitro
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Kulturna zgodovina