Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku
Belokranjski muzej Metlika

Petek, 30. avgust 2019 ob 12:31

Odpri galerijo

Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku. Letos zato nismo smeli zamuditi priložnosti, da željo uresničimo, saj Savinška povezujemo tudi z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. 

Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje. Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja. V sobi se z graščakom »pogovarja« Leopold Gangl, eden najuspešnejših nadpoveljnikov metliške požarne brambe. Izmišljen prizor, postavljen v leto 1894, temelji na resničnih dogodkih in podatkih. 

Razstavo spremlja katalog, ki je sestavljen iz dveh delov. V prvem opisujemo življenjsko zgodbo Josipa Savinška, tudi z odlomki iz romana Jožeta Dularja Mesto nad Bojico, v drugem pa je predstavljena zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej. Čeprav ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine. 

Josip Savinšek se po stodvajsetih letih vrača v svoj metliški grad in v svoje rodno mesto, kjer je bil v drugi polovici 19. stoletja vplivna oseba. Poleg tega, da je predlagal številne izboljšave v dobro razvoja in napredka Metlike, se je rad udeleževal javnega življenja ter je bil velik podpornik in pobudnik dobrodelnih akcij. Gotovo pa bo njegovo ime ostalo za vedno zapisano tudi v pregledih zgodovine gasilstva na Slovenskem.

Andreja Brancelj Bednaršek,

direktorica Belokranjskega muzeja Metlika

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 23. Mar 2020 at 11:03

52 ogledov

CENJENI OBISKOVALCI

Wed, 11. Mar 2020 at 09:27

180 ogledov

ZAPRTJE RAZSTAV

Thu, 27. Feb 2020 at 10:54

261 ogledov

V spomin
Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.   Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.   Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982). Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Thu, 20. Feb 2020 at 11:03

154 ogledov

Cicibanov pohod na Žeželj

Mon, 17. Feb 2020 at 10:05

158 ogledov

Brezplačna četrtka za počitnikarje

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

286 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik smo v Belokranjskem muzeju obeležili poučno in  ustvarjalno. Poišči in sestavi se je glasil naslov delavnice za otroke in družine v Galeriji Kambič, kjer so si obiskovalci sestavili razglednice z motivi del slovenskih avtorjev. V metliškem gradu pa je avtor občasne razstave Matija Cipurić spet obudil srednji vek. Na delavnici so se udeleženci seznanili s postopkom staranja papirja in si uvezali vsak svojo srednjeveško knjigo. Svojo ustvarjalno pot in ilustracije, razstavljene v Ganglovem razstavišču, je avtor po delavnici tudi predstavil. Foto: Alenka Misja
Teme
Stalne razstave

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Vsa čast in slava Josipu Savinšku, ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku