Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku. Letos zato nismo smeli zamuditi priložnosti, da željo uresničimo, saj Savinška povezujemo tudi z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. 

Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje. Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja. V sobi se z graščakom »pogovarja« Leopold Gangl, eden najuspešnejših nadpoveljnikov metliške požarne brambe. Izmišljen prizor, postavljen v leto 1894, temelji na resničnih dogodkih in podatkih. 

Razstavo spremlja katalog, ki je sestavljen iz dveh delov. V prvem opisujemo življenjsko zgodbo Josipa Savinška, tudi z odlomki iz romana Jožeta Dularja Mesto nad Bojico, v drugem pa je predstavljena zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej. Čeprav ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine. 

Josip Savinšek se po stodvajsetih letih vrača v svoj metliški grad in v svoje rodno mesto, kjer je bil v drugi polovici 19. stoletja vplivna oseba. Poleg tega, da je predlagal številne izboljšave v dobro razvoja in napredka Metlike, se je rad udeleževal javnega življenja ter je bil velik podpornik in pobudnik dobrodelnih akcij. Gotovo pa bo njegovo ime ostalo za vedno zapisano tudi v pregledih zgodovine gasilstva na Slovenskem.

Andreja Brancelj Bednaršek,

direktorica Belokranjskega muzeja Metlika