Numizmatika
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 9. oktober 2019 ob 13:09

Odpri galerijo

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON 1912, 10,8 x 16,4 cm inv. št.: Nm 2819

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912

10,8 x 16,4 cm
inv. št.: Nm 2819

.

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

Foto: Branko Babić

1000 MARK, PRETISKANE V MILIJARDO MARK
1922
8,9 x 13,8 cm
inv. št.: Nm 2820

.

Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali. 

				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.Foto: Branko Babić<br>
				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BON ZA 1 LIRO
1944
4,9 x 7,9 cm
inv. št.: Nm 2821

.

Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom. 

				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>
				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)
1944
4,6 x 6,6 cm
inv. št.: Nm 2822

.

Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KRON
1902
12,8 x 19,1 cm
inv. št.: Nm 5947

				BANKOVEC ZA 1000 KRON<br>1902<br>12,8 x 19,1 cm<br>Inv. št.: Nm 5947<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić 

BANKOVEC ZA 100 000 MARK
11,3 x 18,7 cm
inv. št.: Nm 5961

				BANKOVEC ZA 100 000 MARK<br>11,3 X 18,7 cm<br>Inv. št.: Nm 5961<br>Foto: Branko Babić

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK
1923
6,5 x 13 cm
inv. št.: Nm 5964


				BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK<br>
1923<br>
6,5 x 13,0 cm<br>
Inv. št.: Nm 5964

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV
1919
4,7 x 7,2 cm
inv. št.: Nm 5977


				BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV<br>
1919<br>
4,7 X 7,2 cm<br>
Inv. št.: Nm 5977

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 DINAR
1919
7,7 x 10,8 cm
inv. št.: Nm 5978

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 20 DINARJEV
1919
9 x 15 cm
inv. št.: Nm 5980

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1919
8,7 x 15,9 cm
inv. št.: Nm 5981


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1919<br>
8,7 X 15,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5981

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1920
8,7 x 14,8 cm
inv. št.: Nm 5982


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1920<br>
8,7 X 14,8 cm<br>
Inv. št.: Nm 5982

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
1929
10,2 x 17 cm
inv. št.: Nm 5983


				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
1929<br>
10,2 X 17 cm<br>
Inv. št.: Nm 5983

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1926
7,9 x 12,5 cm
inv. št.: Nm 5985


				Bankovec za 10 dinarjev<br>
1926<br>
7,9 x 12,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 5985

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1931
9,4 x 14,9 cm
inv. št.: Nm 5988


				BANKOVEC ZA 50 DINARJEV<br>
1931<br>
9,4 X 14,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5988

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV
1915
6 x 10 cm
inv. št.: Nm 5994


				BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV<br>
1915<br>
6 X 10 cm<br>
Inv. št.: Nm 5994

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 KUNO
1942
4,4 x 8 cm
inv. št.: Nm 5995


				BANKOVEC ZA 1 KUNO<br>
1942<br>
4,4 X 80 cm<br>
Inv. št.: Nm 5995

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KUN
1943
8 x 17,6 cm
inv. št.: Nm 6002


				BANKOVEC ZA 1000 KUN<br>
1943<br>
8 X 17,6 cm<br>
Inv. št.: Nm 6002

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR
1944
5,3 x 9,4 cm
inv. št.: Nm 6007


				 BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR<br>
1944<br>
5,3 x 9,4 cm<br>
Inv. št.: Nm 6007

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR
1944
6,2 x 10,7 cm
inv. št.: Nm 6008


				BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR<br>
1944<br>
6,2 X 10,7 cm<br>
Inv. št.: Nm 6008

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR
1944
7,2 x 12 cm
inv. št.: Nm 6010


				BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR<br>
1944<br>
7,2 x 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6010

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI
1944
6 x 9,5 cm
inv. št.: Nm 6016


				BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI<br>
1944<br>
6 x 9,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 6016

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1944
6,5 x 12 cm
inv. št.: Nm 6023


				1944<br>
6,5 X 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6023

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
1946
7,5 x 14,3 cm
inv. št.: Nm 6026


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
1946<br>
7,5C X 14,3 cm<br>
Inv. št.: Nm 6026

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 LIR
1938
6,2 x 9,9 cm
inv. št.: Nm 6030


				 BANKOVEC ZA 10 LIR<br>
1938<br>
6,2 X 9,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 6030

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št: Nm 6042 


				 BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št: Nm 6042

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št.: Nm 6043 
				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6043

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6045 


				 BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6045

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
inv. št.: Nm 6052


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6052

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6054


				BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6054

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6058


				BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6058

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6060 
				BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6060

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1
inv. št.: Nm 6063


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1<br>
Inv. št.: Nm 6063

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000
inv. št.: Nm 6071


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000<br>
Inv. št.: Nm 6071

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 27. Dec 2021 at 08:53

99 ogledov

SREČNO!

Wed, 15. Dec 2021 at 08:59

144 ogledov

Negativi na steklu
Med letoma 1960 in 1967 je Marica Mucha, soproga metliškega fotografa Antona Muche, Belokranjskemu muzeju poklonila zbirko 263 negativov na steklenih ploščah. Na treh različnih dimenzijah stekel so upodobljeni belokranjski kraji, dogodki, člani društev ter portreti posameznikov in družin s konca 19. in začetka 20. stoletja.  Prostovoljno gasilsko društvo Metlika z mestno godboMetlika, grajsko dvorišče, 4. 5. 1905 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cminv. št.: Ns 001 Praznovanje 500-letnice mesta Metlike Metlika, 18. 8. 1907 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cminv. št.: Ns 056  Nastop Sokola Novo mesto in Belokranjskega SokolaMetlika, Ivčev vrt, 1908 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 012 Telovadni nastop članov Sokola - živa slikaMetlika, Ivčev vrt, 4. 7. 1909 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 12,9 cminv. št.: Ns 203 Telovadci Belokranjskega SokolaMetlika, 1911 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 016 Godbeni klub v Metliki Metlika, vrt gostilne Alojza Franza, 1911 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 006 Osebje C. k. okrajnega sodišča v MetlikiMetlika, 1905 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 068  Prvi avto v MetlikiMetlika, pred komendo, 1913 negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,3 cminv. št.: Ns 212 Veduta MetlikeMetlika, pogled s Hriba, med letoma 1908 in 1914 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,7 cminv. št.: Ns 026 Pokopališka cerkev sv. RokaMetlika, 1903 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 24 cminv. št.: Ns 032  Vrtiljak "karusel" na Hranilovičevem dvoriščuMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cminv. št.: Ns 050 Trg v SemičuSemič, okoli leta 1900 negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cminv. št.: Ns 074 Grad PobrežjePobrežje, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cminv. št.: Ns 077 Mladoporočenca Feliks Fux in Terezija, roj. KopiničMetlika, 1909 negativ na stekleni plošči, 23,7 x 17,8 cminv. št.: Ns 059 Sorodniki metliškega trgovca in fotografa Antona MucheMetlika, 1902 ali 1903 negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,9 cminv. št.: Ns 065 Otrok v naslanjačuMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 102 Otrok na gugalnem konjičkuMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,4 cminv.št.: Ns 106 Deklica ob stoluMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 111 Ženska z dežnikomMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 16,3 x 11,9 cminv. št.: Ns 114 Družina Ivana in Antonije Martinak, roj. MuchaMetlika, okoli leta 1910 negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cminv. št.: Ns 185  

Tue, 14. Dec 2021 at 12:49

136 ogledov

Zimske radosti razsvetlijo obraz
Pogled #naprejvpreteklost smo zaključili s hokejsko igro. Če se sprašujete, kaj neki ima to z našo temo razsvetljevanja ter svetili v tem tednu, se samo spomnite, kako so vam zimske radosti kot otroku »razsvetlile« obraz. Ne glede na starost, spol, leto ali stoletje pričarajo igrivi zimski spomini pristen nasmeh na obraz. Obudite svoje in si »razsvetlite« današnji dan. Hokejska igra z začetka zgodbe pa se je odvila na zaledenelem »jezeru« mrzlega zimskega dne, 7. februarja 1960, na Majerju pri Bračiki v Metliki. Foto: Jože Dular << Naprej v preteklost - #veselimuzej

Tue, 14. Dec 2021 at 10:43

128 ogledov

Električna luč
Jeseni 1923 je tudi v Metliki končno zagorela elektrika, za katero je skrbela privatna kalorična elektrarna Janeza Nemaniča iz Čuril. Sprva so si jo napeljali le redki zasebniki, medtem ko je po cestah in trgih lampist še vedno nažigal petrolejke. In kako prav so imeli mestni očetje, da se niso prenaglili.  Elektrarna je namreč zašla v denarne težave in prenehala obratovati, meščani pa so se kaj kmalu vrnili k petrolejkam. Električna luč v Metliki je znova zagorela leta 1931, ko je bil napeljan daljnovod iz hrvaškega Ozlja. Takrat so odstranili tudi cestne petrolejke in jih nadomestili z električnimi svetilkami, hkrati pa je bil ob službo zadnji metliški lampist Ivan Barbič. Po drugi svetovni vojni je nova luč dosegla velik razmah in elektrificirana je bila ena vas za drugo. Do leta 1954 so v metliški občini, ki zajema mesto in 59 vasi, dobila električno luč vsa naselja. Marsikdo je takrat, ko mu je v hiši zagorela električna žarnica, simbolično razbil na hišnem pragu petrolejko. Čisto praktično pa so se nekateri lotili predelav svetil »stare« razsvetljave. Čudoviti primerki danes dopolnjujejo podobo Galerije Kambič in jih najdete tudi v novem galerijskem katalogu Ljubiteljev zaklad. Večne luči iz obdobja empira (1800 - 1815) ali pa kristalni lestenci iz sredine 19. stoletja nedvomno niso bili zasnovani za obdobje elektrifikacije. A zavreči nekaj tako lepega in dragocenega je še danes nepojmljivo, zato človeška iznajdljivost, pa tudi varčnost, ne pozna meja. Po lestencih so tako napeljali žice, v tulce za sveče namestili žarnice in že je zasvetila »nova« luč. Lestenec sredina 19. stoletja brezbarvno in barvno kristalno steklo, medenina ; v. / h. 96 cm inv. št.: GK 1440 Vir: Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995; Ljubiteljev zaklad, Zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in primadone Vilme Bukovec, Belokranjski muzej Metlika, 2021 Foto: Borut Peterlin << Naprej v preteklost - #veselimuzej

Tue, 14. Dec 2021 at 10:30

133 ogledov

Lehterna - razsvetljava s svečami in petrolejem
Tako na deželi, kot v obeh belokranjskih mestih, Metliki in Črnomlju, so si na nočnih poteh svetili s svetilkami z lesenim ali pločevinastim ogrodjem, v katerega so bile v utorih vstavljena stekla, notri pa je gorela sveča ali pločevinasta posodica s petrolejem. Razlog za uporabo zaprtih svetilk zunaj hiše ni bil nič drugega kot požarna varnost – v mestih, kjer so hiše stale tesneje skupaj, je bila nevarnost ognja še toliko večja. Obe mesti sta zato že zgodaj imeli tudi požarno stražo, ki je skrbela, da meščani niso hodili z »nezavarovano svečavo« okoli skednjev in drugih gospodarskih poslopij. Te svetilke so imenovali loterna (Krasinec, Adlešiči), leterna (Lokvica, Semič, Dragatuš), lehterna (Metlika, Stari trg), lampa (Otovec) ali lampaš (Preloka, Bojanci, Marindol). Sveče zanje so nekateri vaščani delali sami, lojene – iz ovčjega in govejega loja, medtem ko so voščene sveče, te so bile tudi veliko boljše, ulivali predvsem čebelarji. S petrolejem, ki se je v razsvetljavi pričel uveljavljati okoli leta 1870, pa so svetili le v premožnejših hišah. Smrdljivo olje, kot so mu rekli na Božakovem, je bilo za kmeta razkošje in so z njim svetili le v prav nujni potrebi. Še celo malo pred drugo svetovno vojno je moral za liter petroleja v trgovinah, kjer so prejemali plačilo tudi v naturalijah, dati 42 jajc. Lehterni Vir: Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995 Foto: Janez Pukšič << Naprej v preteklost - #veselimuzej

Tue, 14. Dec 2021 at 09:56

119 ogledov

Luč - razsvetljava s trskami
Nekoč so v Beli krajini svetili s trskami, ki so jih imenovali luč, treske ali lučke. Tesali so jih iz hrastovih, bukovih, brezovih ali gabrovih mladih debel, 10 do 15 cm debelih. Debla so najprej razžagali na 60 do 80 cm dolge kose, ki so jih nato s sekiro razcepili v tanke, do 5 cm široke trske. Posušili so jih na peči. Luč pa so lahko tudi »naribali«. Skobeljniku, obliču podobna priprava ali »ribežen« ima na sredini odprtino, v katero je pritrjen 6 cm širok nož. V ogrodje sta zabiti dve palici, s katerima sta dva krepka moška, na vsaki strani po eden, držala ta oblič in v zamahu odrezovala trske s kosa lesa. Belokranjci so luč navadno žgali na čelešniku, ki so ga imenovali tudi železne klešče ali lučerna. Čelešnik je bil kovano, različno zvito in včasih prav umetelno oblikovano železo, ki ima zgoraj klešče ali feder. Tega so s pritiskom roke razprli, da je zgrabil in stisnil trsko, luč. Železo je bilo nasajeno na kolec, ta pa je bil zabit v lesen panjiček ali v razvejano drevesno korenino. Z goreče trske so z drugo trsko utrinjali ali česali ogorke, ki so padali v kak star podstavljen lonec, pleh napolnjen z vodo, da niso zažgali lesenega poda. Če so imeli pri hiši ilovnat pod, so ogorki navadno padali kar na tla. Čelešnik so uporabljali vse do uveljavitve petrolejk.  Vir: Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995 Foto: Branko Babič, Janez Pukšič << Naprej v preteklost - #veselimuzej
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Numizmatika