Numizmatika
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 9. oktober 2019 ob 13:09

Odpri galerijo

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON 1912, 10,8 x 16,4 cm inv. št.: Nm 2819

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912

10,8 x 16,4 cm
inv. št.: Nm 2819

.

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

Foto: Branko Babić

1000 MARK, PRETISKANE V MILIJARDO MARK
1922
8,9 x 13,8 cm
inv. št.: Nm 2820

.

Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali. 

				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.Foto: Branko Babić<br>
				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BON ZA 1 LIRO
1944
4,9 x 7,9 cm
inv. št.: Nm 2821

.

Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom. 

				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>
				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)
1944
4,6 x 6,6 cm
inv. št.: Nm 2822

.

Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KRON
1902
12,8 x 19,1 cm
inv. št.: Nm 5947

				BANKOVEC ZA 1000 KRON<br>1902<br>12,8 x 19,1 cm<br>Inv. št.: Nm 5947<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić 

BANKOVEC ZA 100 000 MARK
11,3 x 18,7 cm
inv. št.: Nm 5961

				BANKOVEC ZA 100 000 MARK<br>11,3 X 18,7 cm<br>Inv. št.: Nm 5961<br>Foto: Branko Babić

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK
1923
6,5 x 13 cm
inv. št.: Nm 5964


				BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK<br>
1923<br>
6,5 x 13,0 cm<br>
Inv. št.: Nm 5964

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV
1919
4,7 x 7,2 cm
inv. št.: Nm 5977


				BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV<br>
1919<br>
4,7 X 7,2 cm<br>
Inv. št.: Nm 5977

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 DINAR
1919
7,7 x 10,8 cm
inv. št.: Nm 5978

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 20 DINARJEV
1919
9 x 15 cm
inv. št.: Nm 5980

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1919
8,7 x 15,9 cm
inv. št.: Nm 5981


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1919<br>
8,7 X 15,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5981

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1920
8,7 x 14,8 cm
inv. št.: Nm 5982


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1920<br>
8,7 X 14,8 cm<br>
Inv. št.: Nm 5982

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
1929
10,2 x 17 cm
inv. št.: Nm 5983


				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
1929<br>
10,2 X 17 cm<br>
Inv. št.: Nm 5983

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1926
7,9 x 12,5 cm
inv. št.: Nm 5985


				Bankovec za 10 dinarjev<br>
1926<br>
7,9 x 12,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 5985

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1931
9,4 x 14,9 cm
inv. št.: Nm 5988


				BANKOVEC ZA 50 DINARJEV<br>
1931<br>
9,4 X 14,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5988

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV
1915
6 x 10 cm
inv. št.: Nm 5994


				BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV<br>
1915<br>
6 X 10 cm<br>
Inv. št.: Nm 5994

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 KUNO
1942
4,4 x 8 cm
inv. št.: Nm 5995


				BANKOVEC ZA 1 KUNO<br>
1942<br>
4,4 X 80 cm<br>
Inv. št.: Nm 5995

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KUN
1943
8 x 17,6 cm
inv. št.: Nm 6002


				BANKOVEC ZA 1000 KUN<br>
1943<br>
8 X 17,6 cm<br>
Inv. št.: Nm 6002

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR
1944
5,3 x 9,4 cm
inv. št.: Nm 6007


				 BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR<br>
1944<br>
5,3 x 9,4 cm<br>
Inv. št.: Nm 6007

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR
1944
6,2 x 10,7 cm
inv. št.: Nm 6008


				BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR<br>
1944<br>
6,2 X 10,7 cm<br>
Inv. št.: Nm 6008

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR
1944
7,2 x 12 cm
inv. št.: Nm 6010


				BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR<br>
1944<br>
7,2 x 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6010

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI
1944
6 x 9,5 cm
inv. št.: Nm 6016


				BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI<br>
1944<br>
6 x 9,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 6016

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1944
6,5 x 12 cm
inv. št.: Nm 6023


				1944<br>
6,5 X 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6023

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
1946
7,5 x 14,3 cm
inv. št.: Nm 6026


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
1946<br>
7,5C X 14,3 cm<br>
Inv. št.: Nm 6026

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 LIR
1938
6,2 x 9,9 cm
inv. št.: Nm 6030


				 BANKOVEC ZA 10 LIR<br>
1938<br>
6,2 X 9,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 6030

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št: Nm 6042 


				 BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št: Nm 6042

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št.: Nm 6043 
				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6043

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6045 


				 BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6045

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
inv. št.: Nm 6052


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6052

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6054


				BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6054

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6058


				BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6058

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6060 
				BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6060

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1
inv. št.: Nm 6063


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1<br>
Inv. št.: Nm 6063

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000
inv. št.: Nm 6071


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000<br>
Inv. št.: Nm 6071

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 22. May 2023 at 09:12

90 ogledov

Vabljeni!
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in Skupnostjo muzejev Slovenije pripravilo oglaševalsko kampanjo Z vlakom po kulturo! V zgodovinska mesta Slovenije.S kampanjo želijo spodbuditi turistični obisk zgodovinskih mest in njihovih kulturnih znamenitosti z uporabo javnega prevoza*. Ob predložitvi vozovnice Slovenskih železnic, veljavne na dan obiska, ali ob predložitvi potrdila, izdanega na podlagi veljavne IJPP kartice, po 1. juniju pa tudi »nove vseslovenske« vozovnice boste tako v času od 23. maja do 30. junija 2023 deležni 20-odstotnega popusta na redne cene vstopnic v kulturne ustanove.V akciji sodeluje tudi Belokranjski muzej ter več kot 60 izjemnih lokacij dediščine katerih nabor si lahko ogledate tukaj in načrtujete svoje kulturno doživetje zgodovinskih mest Slovenije.Vabljeni po kulturo! *Kljub temu, da kampanja nosi naslov »Z vlakom v zgodovinska mesta«, bodo vanjo vključena tudi mesta brez železniške povezave. Popust se lahko unovči tudi ob predložitvi potrdila, prejetega na podlagi veljavne kartice IJPP, ki se uporablja tako za prevoz z vlakom kot za avtobusne prevoze.

Fri, 12. May 2023 at 10:01

87 ogledov

VABLJENI!

Thu, 30. Mar 2023 at 14:26

239 ogledov

Belokranjske pisanice
Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je Republika Slovenija ratificirala leta 2008. Od takrat nastaja Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, v katerega je vpisanih tudi nekaj enot z območja Bele krajine.Včerajšnjo, 5. april 2023, predstavitev prenovljene razstave Belokranjske pisanice, ki bo namenjena za gostovanja, smo pospremili z glasbo, pijačo in jedačo. A ne katerokoli, pridružili so se nam namreč nosilci enot, vpisanih v Register nesnovne kulturne dediščine. Članice in člani Metliške folklorne skupine Ivan Navratil ohranjajo Vuzemske plese in igre v Metliki, Društvo kmečkih žena skrbi, da se bo ohranila tradicija priprave belokranjske pogače ter proste in belokranjske povitice, člani Soseske Drašiči, posebne oblike vaške samouprave, pa so postregli s soseskim vinom 54 gospodarjev.Razstava bo na ogled še ves praznični konec tedna (do ponedeljka, 10. aprila), zato prisrčno vabljeni na ogled in predah od praznične mize.

Wed, 29. Mar 2023 at 13:36

176 ogledov

Arheoigra
~~~~~~

Thu, 9. Feb 2023 at 13:57

425 ogledov

Iz hiše na metliških Dragah
  Belokranjski muzej je ob koncu leta 2019 prejel dragoceno zbirko z več kot tristo predmeti, katerih večina odslikava podobo meščanskega življenja v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Do takrat muzej tovrstnih predmetov (porcelan, srebro, steklo, tekstil) ni hranil prav veliko, zato so lepo obogatili našo kulturnozgodovinsko zbirko.   Predmete sta donirala dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular, nahajali pa so se v hiši njunih prednikov na metliških Dragah. Od leta 1863, ko jo je dala zgraditi Antonija Wanka pl. Lenzenheim, prvič poročena s Karlom Fuxom, se je zvrstilo nekaj generacij Fuxovega rodu, zadnja pa je nosila priimek Dular. Nazadnje je v hiši živel profesor Jože Dular, dolgoletni ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova sinova sta v donacijo vključila tudi očetove osebne predmete in ji dodala številna likovna dela.   Pripravo razstave in izdajo kataloga smo načrtovali že v letu 2020, a je epidemija razstavo preprečila. Našo primarno nalogo smo kljub vsemu opravili: vsi predmeti so bili inventarizirani, fotografirani, digitalizirani, konservirani in objavljeni v katalogu. Izbor predmetov si lahko ogledate tukaj.   Zgodba se tu ni končala, saj sta nas Janez in Andrej Dular obdarila še z novimi predmeti, med katerimi je tudi kar nekaj kosov pohištva. Skupno število se je povzpelo nad petsto.   Za razstavo smo naredili tematski in kronološki izbor predmetov in jih dopolnili s panoji, ki spremljajo stanovalce hiše na Dragah. S še nekaj trdnimi družinami so Fuxovi skoraj tristo let sooblikovali meščanski utrip Metlike in se za vedno zapisali v zgodovino mesta.   Po zaslugi Janeza in Andreja Dularja se bodo z njihovo zapuščino srečevali tudi prihodnji rodovi. ~   Vljudno vabljeni v Galerijo Kambič med 8. februarjem in 9. septembrom 2023!   

Tue, 31. Jan 2023 at 13:21

540 ogledov

Slovenski kulturni praznik
  Na dan slovenske kulture smo v muzej želeli pritegniti različne generacije. Od najmlajših, ki se s preteklostjo seznanjajo skozi igro, do malo starejših, ki so bili sami priča marsikateremu dogodku tokrat predstavljene lokalne zgodovine.   Otroci so se vrnili v čas prve poselitve Bele krajine in se skozi prazgodovinska obdobja ter stari in srednji vek sprehodili s pomočjo zanimive Arheoigre. Na zabaven način, ob obilici barv, sestavljank, magnetkov in preizkušanja spomina, jih je kustosinja pedagoginja Alenka Misja seznanila z bogatstvom arheoloških najdb na naših tleh in v muzejski zbirki.      V Galeriji Kambič smo odprli razstavo z naslovom Iz hiše na metliških Dragah, mimo katere Metličani hodijo že od leta 1863, nevedoč, kdo vse so bili njeni prebivalci, z izjemo zadnjega, Jožeta  Dularja, ki so ga kot ravnatelja Belokranjskega muzeja poznali skorajda vsi. Predmete iz hiše njunih prednikov sta muzeju podarila njegova sinova, dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular. Donacijo je predstavila direktorica muzeja in avtorica razstave Andreja Brancelj Bednaršek, odprla pa jo je županja Občine Metlika, Martina Legan Janžekovič.   Sklepni del kulturnega praznika nas je popeljal spet v nekoliko bolj oddaljeno preteklost tega prostora. Obiskovalci so si ob vodstvu arheologa Kristjana Husiča ogledali stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine in dobili prvovrsten vpogled v življenje naših prednikov.    Nekaj utrinkov kulture na delu si oglejte v galeriji.     
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Numizmatika