Numizmatika
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 9. oktober 2019 ob 13:09

Odpri galerijo

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON 1912, 10,8 x 16,4 cm inv. št.: Nm 2819

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912

10,8 x 16,4 cm
inv. št.: Nm 2819

.

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

Foto: Branko Babić

1000 MARK, PRETISKANE V MILIJARDO MARK
1922
8,9 x 13,8 cm
inv. št.: Nm 2820

.

Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali. 

				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.Foto: Branko Babić<br>
				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BON ZA 1 LIRO
1944
4,9 x 7,9 cm
inv. št.: Nm 2821

.

Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom. 

				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>
				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)
1944
4,6 x 6,6 cm
inv. št.: Nm 2822

.

Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KRON
1902
12,8 x 19,1 cm
inv. št.: Nm 5947

				BANKOVEC ZA 1000 KRON<br>1902<br>12,8 x 19,1 cm<br>Inv. št.: Nm 5947<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić 

BANKOVEC ZA 100 000 MARK
11,3 x 18,7 cm
inv. št.: Nm 5961

				BANKOVEC ZA 100 000 MARK<br>11,3 X 18,7 cm<br>Inv. št.: Nm 5961<br>Foto: Branko Babić

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK
1923
6,5 x 13 cm
inv. št.: Nm 5964


				BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK<br>
1923<br>
6,5 x 13,0 cm<br>
Inv. št.: Nm 5964

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV
1919
4,7 x 7,2 cm
inv. št.: Nm 5977


				BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV<br>
1919<br>
4,7 X 7,2 cm<br>
Inv. št.: Nm 5977

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 DINAR
1919
7,7 x 10,8 cm
inv. št.: Nm 5978

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 20 DINARJEV
1919
9 x 15 cm
inv. št.: Nm 5980

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1919
8,7 x 15,9 cm
inv. št.: Nm 5981


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1919<br>
8,7 X 15,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5981

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1920
8,7 x 14,8 cm
inv. št.: Nm 5982


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1920<br>
8,7 X 14,8 cm<br>
Inv. št.: Nm 5982

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
1929
10,2 x 17 cm
inv. št.: Nm 5983


				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
1929<br>
10,2 X 17 cm<br>
Inv. št.: Nm 5983

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1926
7,9 x 12,5 cm
inv. št.: Nm 5985


				Bankovec za 10 dinarjev<br>
1926<br>
7,9 x 12,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 5985

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1931
9,4 x 14,9 cm
inv. št.: Nm 5988


				BANKOVEC ZA 50 DINARJEV<br>
1931<br>
9,4 X 14,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5988

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV
1915
6 x 10 cm
inv. št.: Nm 5994


				BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV<br>
1915<br>
6 X 10 cm<br>
Inv. št.: Nm 5994

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 KUNO
1942
4,4 x 8 cm
inv. št.: Nm 5995


				BANKOVEC ZA 1 KUNO<br>
1942<br>
4,4 X 80 cm<br>
Inv. št.: Nm 5995

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KUN
1943
8 x 17,6 cm
inv. št.: Nm 6002


				BANKOVEC ZA 1000 KUN<br>
1943<br>
8 X 17,6 cm<br>
Inv. št.: Nm 6002

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR
1944
5,3 x 9,4 cm
inv. št.: Nm 6007


				 BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR<br>
1944<br>
5,3 x 9,4 cm<br>
Inv. št.: Nm 6007

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR
1944
6,2 x 10,7 cm
inv. št.: Nm 6008


				BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR<br>
1944<br>
6,2 X 10,7 cm<br>
Inv. št.: Nm 6008

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR
1944
7,2 x 12 cm
inv. št.: Nm 6010


				BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR<br>
1944<br>
7,2 x 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6010

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI
1944
6 x 9,5 cm
inv. št.: Nm 6016


				BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI<br>
1944<br>
6 x 9,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 6016

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1944
6,5 x 12 cm
inv. št.: Nm 6023


				1944<br>
6,5 X 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6023

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
1946
7,5 x 14,3 cm
inv. št.: Nm 6026


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
1946<br>
7,5C X 14,3 cm<br>
Inv. št.: Nm 6026

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 LIR
1938
6,2 x 9,9 cm
inv. št.: Nm 6030


				 BANKOVEC ZA 10 LIR<br>
1938<br>
6,2 X 9,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 6030

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št: Nm 6042 


				 BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št: Nm 6042

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št.: Nm 6043 
				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6043

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6045 


				 BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6045

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
inv. št.: Nm 6052


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6052

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6054


				BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6054

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6058


				BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6058

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6060 
				BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6060

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1
inv. št.: Nm 6063


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1<br>
Inv. št.: Nm 6063

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000
inv. št.: Nm 6071


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000<br>
Inv. št.: Nm 6071

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Jan 2023 at 13:21

90 ogledov

Slovenski kulturni praznik
 

Tue, 20. Dec 2022 at 09:46

133 ogledov

Voščilo

Fri, 9. Dec 2022 at 08:21

233 ogledov

Praznujmo z Mitro
V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

201 ogledov

Pisani ornamenti
Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja.  Za izvedbo potrebujete: ~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, ~ fimo maso, ~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti. Uspešno delo!

Tue, 6. Dec 2022 at 13:43

241 ogledov

Ornamenti na otiračih
Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".   In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.   Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.   Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema. Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.   Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.   Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo. Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022

Tue, 6. Dec 2022 at 11:03

248 ogledov

Naprej v preteklost - #praznovanjevmuzeju
Ključnik pod katerim se množijo letošnje decembrske objave akcije Naprej v preteklost je #praznovanjevmuzeju. Praznujemo ob raznolikih priložnostih - osebnih, državnih, verskih praznikih, pomembnih obletnicah ali dogodkih. Naj bodo praznovanja skromna ali razskošna, med ljudmi so vedno dobrodošla. Izbor praznično okrašenih predmetov belokranjske etnološke dediščine nas spomni na skromnejše čase, ki pa so nedvomno lahko navdih za sodobno oblikovanje, na primer, namiznega servisa, v katerem bi z veseljem postregli slavnostno pojedino. Namizno in drugo moderno ter uporabno okrasje za dom si lahko še do konca leta ogledate v Galeriji Kambič, ornamente na "originalih" pa tukaj --> Ornamenti na otiračih In ne le etnološka ornamentika, tudi prazgodovinsko okrasje je lahko odličen vir ustvarjalne energije. Prepričajte se sami --> Pisani ornamenti Nenazadnje pa so v oddaljeni preteklosti, tako kot danes in nemara na isti dan, obeleževali in slavili različne dogodke. Preverite, če je temu res tako --> Praznujmo z Mitro
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Numizmatika