Numizmatika
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 9. Oktober 2019 ob 13:09

Odpri galerijo

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON 1912, 10,8 x 16,4 cm inv. št.: Nm 2819

Zbirka denarja je ena od posebnih zbirk Belokranjskega muzeja. Med vsemi predmeti je 155 bankovcev, drugo pa so kovanci, narejeni iz različnih kovin in zlitin. Najpogostejši so srebrni in bakreni. Najstarejši primerki segajo v srednji vek – zakladna najdba srebrnih bavarskih pfenigov, najnovejši pa so evrski kovanci s slovenskimi simboli in kovanci, izdani ob posebnih priložnostih. Papirnati denar je v različnih valutah, v zbirko pa je uvrščen ne glede na to, ali so ga kot plačilno sredstvo uporabljali na področju današnje Bele krajine ali ne.

100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON
1912

10,8 x 16,4 cm
inv. št.: Nm 2819

.

Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

				100 ŽIGOSANIH AVSTRO-OGRSKIH KRON<br>1912, 10,8 x 16,4 cm<br>Inv. št.: 2819<br> <br>Ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile na ozemlju, ki ga je obsegala, v obtoku štiri denarne valute: avstro-ogrske krone, srbski dinarji, črnogorski perperji in bolgarski levi. Ves denar so zamenjali v dinarje do konca leta 1921, do takrat pa so lahko plačevali z žigosanimi drugimi valutami. Največ je bilo v obtoku avstro-ogrskih kron, ki so jih na začetku menjavali v razmerju dve kroni za en dinar, proti koncu menjave pa štiri krone za en dinar.      <br>

Foto: Branko Babić

1000 MARK, PRETISKANE V MILIJARDO MARK
1922
8,9 x 13,8 cm
inv. št.: Nm 2820

.

Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali. 

				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.Foto: Branko Babić<br>
				Po prvi svetovni vojni se je Nemčija znašla v nezavidljivem gospodarskem položaju. Stroški financiranja izgubljene vojn so bili veliki, poleg tega pa je morala plačati še vojno škodo. To so pokrivali s tiskanjem papirnatega denarja, kar pa je pripeljalo do hiperinflacije. Leta 1922 je bila vrednost nemške marke le še poldrugi odstotek vrednosti pred vojno. Tiskanje denarja je postalo dražje od nominalne vrednosti bankovcev, zato so jih preprosto pretiskovali.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BON ZA 1 LIRO
1944
4,9 x 7,9 cm
inv. št.: Nm 2821

.

Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom. 

				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>
				Na zasedanju SNOS-a v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944 je bil sprejet odlok o izdaji plačilnih bonov, zakonitih plačilnih sredstev na osvobojenem ozemlju, v vrednosti 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000lir. Predsedstvo SNOS-a je 12. marca 1944 ustanovilo Denarni zavod Slovenije, ki je bil pooblaščen za izdajo plačilnih bonov. Osnutke za izdelavo lirskih bonov so izdelovali v Črmošnjicah v Beli krajini, tiskali pa v tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom.<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)
1944
4,6 x 6,6 cm
inv. št.: Nm 2822

.

Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

				1 LIRA (RUPNIKOVA LIRA)<br>Šef pokrajinske uprave Ljubljana je 28. novembra 1944 izdal odlok o izdaji bankovcev manjših vrednosti. To nalogo je pod pokroviteljstvom italijanske emisijske banke izvedla Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Denar je bil natisnjen na eni strani v slovenskem, na, na drugi v nemškem jeziku. Za izplačilo v t.i. Rupnikovih lirah, ki so bile v obtoku v Ljubljanski pokrajini do konca druge svetovne vojne, je jamčila Banca d'Italia.  <br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KRON
1902
12,8 x 19,1 cm
inv. št.: Nm 5947

				BANKOVEC ZA 1000 KRON<br>1902<br>12,8 x 19,1 cm<br>Inv. št.: Nm 5947<br>Foto: Branko Babić<br>

Foto: Branko Babić 

BANKOVEC ZA 100 000 MARK
11,3 x 18,7 cm
inv. št.: Nm 5961

				BANKOVEC ZA 100 000 MARK<br>11,3 X 18,7 cm<br>Inv. št.: Nm 5961<br>Foto: Branko Babić

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK
1923
6,5 x 13 cm
inv. št.: Nm 5964


				BANKOVEC ZA 5 000 000 000 MARK<br>
1923<br>
6,5 x 13,0 cm<br>
Inv. št.: Nm 5964

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV
1919
4,7 x 7,2 cm
inv. št.: Nm 5977


				BANKOVEC - BON - ZA 20 VINARJEV<br>
1919<br>
4,7 X 7,2 cm<br>
Inv. št.: Nm 5977

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 DINAR
1919
7,7 x 10,8 cm
inv. št.: Nm 5978

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 20 DINARJEV
1919
9 x 15 cm
inv. št.: Nm 5980

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1919
8,7 x 15,9 cm
inv. št.: Nm 5981


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1919<br>
8,7 X 15,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5981

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1920
8,7 x 14,8 cm
inv. št.: Nm 5982


				BANKOVEC ZA 10 DINARJEV<br>
1920<br>
8,7 X 14,8 cm<br>
Inv. št.: Nm 5982

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
1929
10,2 x 17 cm
inv. št.: Nm 5983


				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
1929<br>
10,2 X 17 cm<br>
Inv. št.: Nm 5983

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 DINARJEV
1926
7,9 x 12,5 cm
inv. št.: Nm 5985


				Bankovec za 10 dinarjev<br>
1926<br>
7,9 x 12,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 5985

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1931
9,4 x 14,9 cm
inv. št.: Nm 5988


				BANKOVEC ZA 50 DINARJEV<br>
1931<br>
9,4 X 14,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 5988

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV
1915
6 x 10 cm
inv. št.: Nm 5994


				BANKOVEC - BON - ZA 10 VINARJEV<br>
1915<br>
6 X 10 cm<br>
Inv. št.: Nm 5994

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 KUNO
1942
4,4 x 8 cm
inv. št.: Nm 5995


				BANKOVEC ZA 1 KUNO<br>
1942<br>
4,4 X 80 cm<br>
Inv. št.: Nm 5995

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 KUN
1943
8 x 17,6 cm
inv. št.: Nm 6002


				BANKOVEC ZA 1000 KUN<br>
1943<br>
8 X 17,6 cm<br>
Inv. št.: Nm 6002

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR
1944
5,3 x 9,4 cm
inv. št.: Nm 6007


				 BANKOVEC - BON - ZA 5 LIR<br>
1944<br>
5,3 x 9,4 cm<br>
Inv. št.: Nm 6007

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR
1944
6,2 x 10,7 cm
inv. št.: Nm 6008


				BANKOVEC - BON - ZA 10 LIR<br>
1944<br>
6,2 X 10,7 cm<br>
Inv. št.: Nm 6008

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR
1944
7,2 x 12 cm
inv. št.: Nm 6010


				BANKOVEC - BON - ZA 100 LIR<br>
1944<br>
7,2 x 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6010

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI
1944
6 x 9,5 cm
inv. št.: Nm 6016


				BANKOVEC - BON - 10 LIR, OKUPACIJSKI<br>
1944<br>
6 x 9,5 cm<br>
Inv. št.: Nm 6016

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 50 DINARJEV
1944
6,5 x 12 cm
inv. št.: Nm 6023


				1944<br>
6,5 X 12 cm<br>
Inv. št.: Nm 6023

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
1946
7,5 x 14,3 cm
inv. št.: Nm 6026


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
1946<br>
7,5C X 14,3 cm<br>
Inv. št.: Nm 6026

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 10 LIR
1938
6,2 x 9,9 cm
inv. št.: Nm 6030


				 BANKOVEC ZA 10 LIR<br>
1938<br>
6,2 X 9,9 cm<br>
Inv. št.: Nm 6030

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št: Nm 6042 


				 BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št: Nm 6042

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 100 DINARJEV
inv. št.: Nm 6043 
				BANKOVEC ZA 100 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6043

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6045 


				 BANKOVEC ZA 1000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6045

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 500 DINARJEV
inv. št.: Nm 6052


				BANKOVEC ZA 500 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6052

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6054


				BANKOVEC ZA 5000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6054

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6058


				BANKOVEC ZA 1 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6058

Foto: Branko Babić

BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV
inv. št.: Nm 6060 
				BANKOVEC ZA 2 000 000 DINARJEV<br>
Inv. št.: Nm 6060

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1
inv. št.: Nm 6063


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1<br>
Inv. št.: Nm 6063

Foto: Branko Babić

BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000
inv. št.: Nm 6071


				BANKOVEC - BON - REPUBLIKA SLOVENIJA 1000<br>
Inv. št.: Nm 6071

Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 23. Nov 2023 at 14:33

107 ogledov

Ta veseli dan kulture
Za nami je še en tradicionalen dan odprtih vrat slovenske kulture, ko muzeji za vas poleg brezplačnih ogledov naših razstav pripravimo tudi zanimive dogodke.Tokrat smo v Galeriji Kambič prisluhnili vodstvu kuratorja občasne razstave Onkraj beline Iztoka Premrova. Popeljal nas je med slikarskimi in kiparskimi deli, grafikami ter prostorskimi postavitvami akademsko izobraženih likovnih umetnikov, ki bivajo in delujejo v Beli krajini - Boštjana Kavčiča, Roberta Lozarja, Jasmine Nedanovski, Tejke Pezdirc, Marije Rus in Joni Zakonjšek. Vodstvu sta se pridružila tudi avtorja Robert Lozar in Boštjan Kavčič ter delila svoja ustvarjalna videnja.V Belokranjskem muzeju pa smo pripravili delavnico za odrasle z naslovom Od vlakna do platna z mlado belokranjsko oblikovalko Vito Ivičič, ki obuja pridelavo in predelave lanu na tradicionalen način.Najprej smo se s kustosinjo pedagoginjo Alenko Misja sprehodili po stalni razstavi in se seznanili s tkanjem od pra- do novejše zgodovine, nato pa ob prijetnem druženju spoznali, kako veliko truda in časa je bilo nekdaj potrebnega, da so prišli zgolj do kosa oblačila. V mikanju, sukanju in spletanju niti smo se preizkusili na prazgodovinski in modernodobni način, svoje znanje in anekdote pa nam je predala tudi Tončka Jankovič iz Krajinskega parka Kolpa, ki skrbi, da tovrstne spretnosti in znanja naših prednikov ne utonejo v pozabo.

Tue, 21. Nov 2023 at 10:32

96 ogledov

Predavanje
V torek, 21. novembra 2023, smo v drugem nadstropju Metliškega gradu prisluhnili predavanju z naslovom Iz zavetja skritih gozdov do belih brez in naprej. Mladi raziskovalec, zgodovinar z Inštituta za novejšo zgodovino Blaž Štangelj nam je osvetlil zgodovino razvoja in delovanja partizanskih bolnic na območju Kočevskega roga in Bele krajine, ki jih je med 2. svetovno vojno organiziralo slovensko odporniško (partizansko) gibanje.V velikokrat improviziranih in težkih razmerah so v skritih in evakuacijskih bolnicah uspešno oskrbeli ranjene in bolne borke in borce ter civiliste in jih z zavezniško pomočjo ogromno tudi evakuirali z letališč ob reki Kolpi.Predavanje nas je opomnilo na svetlo izjemo vojne vihre - nesebično pomoč sočloveku.

Tue, 14. Nov 2023 at 09:50

128 ogledov

Občasna razstava
17. novembra 2023 smo se z občasno razstavo in "razgibanim" programom poklonili pred 150 leti rojenemu zaslužnemu Metličanu, prosvetnemu delavcu, književniku in sokolskemu organizatorju - Engelbertu Ganglu.Direktorica Andreja Brancelj Bednaršek je orisala Ganglovo življenjsko pot, Leon Gregorčič pa ga je predstavil kot pomembnega člana sokolske organizacije. Večer je s pesmijo popestril Metliški oktet Vitis, duh Ganglovega časa pa so nam pričarali Metliški sokoli. Večer je bil tudi enkratna priložnost za ogled nove pridobitve Belokranjskega muzeja - slike Saše Šantla s podobo Metlike iz leta 1939, ki je z Ganglom prijateljeval in tudi ilustriral njegova književna dela.Razstava je na ogled v drugem nadstropju Metliškega gradu.Prisrčno vabljeni!

Mon, 25. Sep 2023 at 08:48

310 ogledov

Nova občasna razstava
V Galeriji Kambič je do 31. decembra 2023 na ogled razstava šestih območnih likovnikov z naslovom Onkraj beline. Predstavljena so slikarska in kiparska dela, grafike ter prostorske postavitve akademsko izobraženih likovnih umetnikov, ki bivajo in delujejo v Beli krajini - Boštjana Kavčiča, Roberta Lozarja, Jasmine Nedanovski, Tejke Pezdirc, Marije Rus in Joni Zakonjšek.Razstava Onkraj beline prikazuje niz različnih opredelitev in umetniških odločitev izbranih likovnih ustvarjalcev, njihovo skupno zavzetje galerijskega prostora z vsebinsko in formalno raznolikostjo del pa poudarja različnost njihovih umetniških prizadevanj. Vzpostavlja tudi ustrezen dialog med njihovimi deli in priložnost za enkratno sobivanje, je zapisal kurator razstave Iztok Premrov.Razstava omogoča tudi pregled, kako se v njihovih umetninah prepletajo najbolj intimne avtorske odločitve, in kako se med njimi pretaka energija premišljenih ustvarjalnih odločitev. Sodelujoče umetnike sicer povezuje “skupno območje bivanja in ustvarjanja”, ki se vrisuje v njihov umetniški sedanjik. Govori tudi o spontanosti zareza v leseno matrico in odtisu na papirnatem nosilcu Jasmine Nedanovski. O odsevu slikovite belokranjske narave v občutljivi duši Joni Zakonjšek in pokrajini kot izhodišču za občutljivost slik Marije Rus. Prinaša sliko v sliki ali bogastvo iskrenih avtorefleksij Roberta Lozarja, kamen kot misel in zamisel, ki jo z dletom vkleše Boštjan Kavčič, in vstop oblike in žlahtne tvarine v prostor ter postavitve kot nadgradnja galerijske vsebine Tejke Pezdirc. Razstava opozarja tudi na ključne momente, s katerimi sodelujoči likovni ustvarjalci “osmišljajo” iskanje resnice, je med drugim zapisal Premrov.Vir/avtor: Odeon, STA, M.N., foto in video: A.R.

Mon, 18. Sep 2023 at 08:18

245 ogledov

Odkritje spominske plošče ZVONKU RUSU
Na predvečer 90. jubileja, 20. septembra 2023, smo na pročelju njegove rojstne hiše na Partizanskem trgu v Metliki odkrili spominsko ploščo leta 2020 umrlemu geografu, zgodovinarju, muzealcu in rojaku Zvonku Rusu. S svojim delovanjem na področju pedagoškega dela, muzejske dejavnosti ter publicistike je pomembno prispeval k prepoznavnosti metliške občine, za kar je leta 2005 prejel naziv častni občan Občine Metlika.Njegovo življenje in delo je predstavila predsednica Belokranjskega muzejskega društva in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek. Poudarila je, da je Zvonko Rus pustil globoko sled. Poleg vsega profesionalnega dela je opravil tudi veliko prostovoljnega dela v dobrobit lokalne in širše skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi Belokranjskega muzejskega društva, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki ...Govornica se je z devetimi poudarki iz njegovega življenja in dela poklonila devetim desetletjem, odkar se je rodil:"Zvonko Rus je bil Metličan.Rodil se je v hiši na Prtizanskem trgu 21. septembra 1933.Zvonko Rus je bil študent.Starša Amalija in Anton sta mu omogočila šolanje. Po maturi na gimnaziji v Črnomlju se je istega 1953. leta vpisal na Filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer je študiral geografijo. Diplomiral je leta 1960, za svoje diplomsko delo z naslovom Mestna geografija Metlike pa je prejel študentsko Prešernovo nagrado.Zvonko Rus je bil profesor geografije.Že kot absolvent se je zaposlil na osnovni šoli v Podzemlju, od leta 1962 pa je poučeval na osnovi šoli v Metliki. Bil je tudi moj profesor. Še več. Bil je razrednik našega 8.A, ki je ostal v spominu po tem, da je izdajal svoje lastno mesečno glasilo Osmošolec. Ne vem, a gotovo je bila to ideja profesorja Rusa, ki nas je znal navdušiti in nam potem stal ob strani, ko bi mogoče tudi obupali. Nismo, in tako so danes izvodi Osmošolca iz šolskega leta 1972 / 73 skrbno shranjeni v Belokranjskem muzeju.Zvonko Rus je bil raziskovalec geografskih pojavov.Poleg poučevanja na metliški osnovni šoli ga je pritegnilo raziskovanje. Bil je zunanji sodelavec današnjega Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, pisal je gesla za Krajevni leksikon Slovenije in Enciklopedijo Slovenije in bil soavtor učbenika Zemljepis za šesti razred osnovne šole, ki je v letih med 1975 in 1984 izšel v kar šestih dopolnjenih ponatisih.Raziskovanju je bil namenjen tudi enotedenski spust s čolnom po reki Kolpi, ki ga je z ravnateljem Belokranjskega muzeja Jožetom Dularjem in njegovim sinom dijakom Janezom opravil v avgustu 1964. Na poti med Lazami in izlivom Kamenice v Kolpo so fotografirali, naredili veliko terenskih zapiskov in posneli film »Mlini na Kolpi« dragoceni dokument časa, ki ga hrani Belokranjski muzej.Zvonko Rus je bil muzealec.1. septembra 1978 je zapustil osnovno šolo in začel delati v Belokranjskem muzeju. Prevzel je skrb za zbirko novejše zgodovine in se takoj priključil Antonu Štampoharju, kustosu zgodovinarju Dolenjskega muzeja iz Novega mesta, ki je pripravil koncept za novo postavitev zbirke NOB v Belokranjskem muzeju. Odprli so jo še v istem letu.Čez tri leta, po upokojitvi Jožeta Dularja, je Zvonko Rus postal ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova prva pozornost je bila namenjena adaptaciji prostora v pritličju gradu, ki mu danes rečemo Ganglovo razstavišče. Ker je muzej v tistih letih skrbel tudi za Slovenski gasilski muzej, je imel ravnatelj Rus v letu 1984 veliko skrbi z gradnjo in odprtjem novega gasilskega razstavnega paviljona na grajskem vrtu. Sicer pa je svoje delo usmerjal na vse strani. Bil je tudi avtor številnih razstav, fotograf, vodič. Veliko moči je namenil obnovi Metliškega gradu, ki je po njegovi zaslugi začel spreminjati zunanjo podobo. Tik pred upokojitvijo v letu 1996, pa je bila v muzeju odprta prenovljena zbirka novejše zgodovine. Zasnovali so jo Zvonko Rus, dokumentalist Leon Gregorčič in arhitekt Marijan Loboda. Ta del stalne razstave Belokranjskega muzeja je še vedno na ogled in tu sodelavci čutimo Rusovo prisotnost.Zvonko Rus je bil raziskovalec lokalne zgodovine.Že v času dela v muzeju je napisal nekaj publikacij: Partizanska letališča in spuščališča v Beli krajini, Sto let črnomaljskega gasilskega društva, Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh. V pokoju je nadaljeval z zbiranjem najrazličnejšega kulturnozgodovinskega gradiva, ki ga je objavil v svojem najobsežnejšem dulu Kronika mesta Metlike. Izšla je dveh delih in obsega obdobje od 12. stoletja do samostojne Slovenije. Posthumno je Mestna skupnost Metlika izdala njegove Metličane.Zvonko Rus je bil častni občan Občine Metlika.Da nekdo pridobi ta laskavi naziv, mora zapustiti sled. Zvonko Rus jo je gotovo. Poleg vsega naštetega profesionalnega dela je opravil veliko prostovoljnega v dobrobit lokalne in širše družbene skupnosti. Bil je aktivni član raznih društev med drugimi: Belokranjskega muzejskega društva, katerega predsednik je bil v letih med 1980 do 1982, Mojstrskega društva Metlika, Rojenih v Metliki itd.Zvonko Rus je bil naš muzejski sodelavec in sopotnik.V spominu tistih, ki smo delali z njim in ob njem, je pogosto prisoten. Spominjamo se skupnih naporov in uspehov, seveda so bili tudi problemi in težave, a najraje podoživljamo naša sproščena druženja na strokovnih ekskurzijah in neponovljivih prednovoletnih srečanjih.Zvonko Rus bo ostal v spominu.Spominska obeležja dobijo zaslužni ljudje zato, da se jih ne pozabil. Hkrati je to zahvala za vse, kar so zapustili. Danes se jim pridružuje Zvonko Rus."Predsednica Belokranjskega muzejskega društva je izpostavila, da društvo z veseljem in ponosom opravlja svoje plemenito poslanstvo, vendar pa mora imeti pri tem sogovornike. Tokrat so bili to Občina Metlika, Mestna skupnost Metlika in Belokranjski muzej. Spominsko ploščo je po idejni zasnovi arhitekta Jurija Kocuvana izdelal kamnosek Borut Muc, odkritje je s pesmijo pospremil Oktet Vitis, ploščo pa je odkrila Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika. Izpostavila je bogato zapuščino in dognanja iz lokalne zgodovine, ki jih je Zvonko Rus zapustil občini, spomnila pa je tudi na njegove številne hudomušne opise metliških občanov.Foto: Barbara Vraničar

Fri, 28. Jul 2023 at 10:13

269 ogledov

Popestrite si počitniške dni
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Numizmatika