Naprej v preteklost - #praznicnimuzej
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 14. December 2020 ob 09:22

Odpri galerijo

V sklopu decembrske akcije #naprejvpreteklost smo vam muzeji in galerije skušali na spletu pričarati praznično vzdušje. Tudi s pomočjo predmetov, ki jih hranimo. Na tem mestu je zbranih nekaj izbranih, s katerimi smo to skušali storiti mi, hkrati pa vam odstreti tudi nekaj zanimivosti o naši dediščini.

 

Pestrost prežema Belo krajino v vseh življenjskih pogledih, tudi verskem. Tu so namreč prisotne tri veroizpovedi: rimskokatoliška, pravoslavna in grškokatoliška. Slednji sta v Belo krajino prišli z Uskoki, ki so bežali pred turškimi vpadi. Grškokatoliška oziroma uniatska cerkev priznava enotnost z rimskokatoliško cerkvijo in papeža kot vrhovnega poglavarja, vendar je ohranila vzhodni obred. Za pravoslavje pa je značilno, da enotnega poglavarja nima in je vsaka državna ali narodna cerkev samostojna, s svojim poglavarjem – patriarhom.

Na območju celotne Slovenije obstajata le dve grkokatoliški župniji, in sicer Metlika in Drage pri Suhorju. Kot strnjena skupnost pa so grkokatoliki naseljeni samo v Žumberku. Pripadniki pravoslavne veroizpovedi so naseljeni zlasti v uskoških vaseh Marindol, Miliči, Paunoviči in Bojanci.

~

In ker smo #praznicnimuzej, velja poudariti, da je bil najpomembnejši praznik pri uskoškem prebivalstvu Bele krajine božič. Izrazito družinski praznik, ob katerem naj bi s številnimi obredi zagotovili v naslednjem letu čim več dobrega. Eden takšnih je tudi »badnjak« ali božični panj, hrastov štor, ki so ga na večer pred božičem naložili na ogenj. V peč so ga položili takoj, ko so iz nje vzeli pečeno jagnje ali odojka, tleti pa je moral vse tri dni praznovanja božiča.

~

Vir: 1408 – prišli so Turki, za njimi Uskoki, Belokranjski muzej Metlika, 2008

~

Obred zažiganja badnjaka je vsako leto tudi del slovesnosti na badnji dan (6. januarja, saj po julijanskem koledarju božič praznujejo 7. januarja) v cerkvici apostolov Petra in Pavla v Miličih. Po polnočnici verniki odnesejo domov blagoslovljene hrastove vejice, kakršno hranimo tudi v našem muzeju (inv. št.: E 6891).

        

Julij Papič (Metlika, 1912 – Zagreb, 1990), kipar, pedagog, zaslužni Belokranjec je osnovno šolo obiskoval v rodni Metliki. Šolanje nato nadaljuje na keramičnem oddelku srednje tehniške šole v Ljubljani, v Pragi pa leta 1933 zaključi študij kiparstva in keramike na Visoki umetniški industrijski šoli. Čeprav je potrebo po samostojnem kiparskem izražanju čutil že od otroštva, šele delo na akademiji pomeni začetek njegove umetniške poti.

Med obema vojnama so nastala Papičeva zgodnja dela, ki so še nekoliko ekspresionistična, pritegovale so ga zlasti figure deklet, mater, žena. Področje, s katerim se je intenzivno ukvarjal predvsem v letih po 2. svetovni vojni, pa je bila spomeniška plastika s pečatom herojstva in humanizma.

~

Ali veste, da je delo kiparjevih rok tudi Metličanom dobro poznan kip partizana, belokranjskega borca v parku pred gradom?

~

Okoli leta 1958 je Papič prenehal z ustvarjanjem večjih plastik ter se osredotočil na manjše intimnejše, ki jih je začel oblikovati v novem materialu – obarvani terakoti. Iz tega opusa hranimo v muzeju tudi pričujoče delo, praznično obarvano Sveto družino (1977, inv. št.: U 671).

~

Vir: Zaslužni Belokranjci: umetniki in znanstveniki, Belokranjski muzej Metlika, 2011

Galerija Kambič je zakladnica umetniških stvaritev zvenečih imen, a se v njej skriva tudi nekaj ljudskega. Umetnost, ki jo je akademik Kambič zbiral že od mladih nog – slike na steklo.

To izrazito ljudsko slikarstvo se je močno razmahnilo v časih po baroku in predstavlja nekakšen sakralni antipod ljudskim panjskim končnicam. Slike na steklu so namreč dosledne v nabožni motiviki. Slavijo Kristusa v vseh mogočih variacijah, v številnih slikah se izraža ljudsko čaščenje njegove matere Marije, priljubljeni so tudi svetniki.

~

Ljudi pa slike niso pritegnile le zaradi priljubljenih motivov, ampak so imele zaradi tehnike slikanja tudi vizualno pritegljivost. Naslikane so namreč na zadajšnji strani stekla, kar daje barvam poseben, nekako emajlen značaj, kar ojača žarilno moč barv.

Slike na steklo so svojčas krasile bogkov kot po slovenskih kmečkih hišah. In čeprav je bilo izbire veliko, sta primerka, ki ju predstavljamo, ob božičnih praznikih najbrž našla posebno mesto v kotu.

~

Vir: Stotero obrazov umetnosti, Občina Metlika in Belokranjski muzej Metlika, 2005

~

Kristusovo rojstvo

19. stoletje

35,8 x 25,3 cm

inv. št.: GK 429

Foto: Borut Peterlin

~

Kristusovo rojstvo

19. stoletje

34,5 x 24,4 cm

inv. št.: GK 461

Foto: Borut Peterlin

Danes, ko nas svetloba in luči obdajajo na vsakem koraku, se ne zavedamo več, kako velik življenjski pomen je imel ogenj ter svetloba za naše prednike. Zavedamo pa se simbolnega, saj svetlobo še vedno povezujemo z nečim dobrim, lepim in pozitivnim.

~

Voščene sveče, na primer, so do začetka 20. stoletja služile za razsvetljavo najpremožnejšemu delu prebivalstva, a jim po drugi strani krščanska cerkev pripisuje tudi veliko simbolno vrednost. Med bogoslužjem goreča sveča namreč pomeni božjo prisotnost. Sveča je človeka, in ga še danes, spremljala tudi v vsakdanjem življenju, predvsem pa ob njegovih pomembnih življenjskih mejnikih, od rojstva do smrti. Nekdaj so svečke razsvetljevale božična drevesca, še danes pa svečke s skritimi željami upihnemo ob rojstnem dnevu.

~

V Metliki je sveče izdeloval medičar in svečar Anton Murn, ki izhaja iz znane lectarske družine iz okolice Žužemberka, k nam pa je prišel okoli leta 1904. Medičarstvo in svečarstvo sta bili sezonski dejavnosti. Od velike noči do Miklavža so izdelovali in prodajali lect in drugo medeno pecivo, sveče pa so izdelovali zlasti pozimi. Vse tja do svečnice 2. februarja, ko se v cerkvi opravljajo obredi blagoslova sveč.

~

Vir: Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem, Dolenjski muzej Novo mesto, 2000

Svetila v Beli krajini, Belokranjski muzej Metlika, 1995

 

~

Kako je potekalo izdelovanje voščenih sveč v Murnovi delavnici si lahko, takoj ko odpremo svoja vrata, ogledate na naši stalni razstavi, danes pa vam predstavljamo s svečami povezan predmet. Te so namreč gorele tudi ob praznikih in raznih slovesnostih, ko so jih postavljali na okna hiš, in včasih so jih obdajali prav lepo okrašeni lampijoni.

~

Lampijoni za sveče

prva pol. 20. stol.

lepenka, papir

inv. št.: Z 7878/1-4


							Foto: Branko Babič

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 21. Feb 2024 at 12:27

100 ogledov

Počitniške delavnice
Skupaj se bomo igrali, ustvarjali in izobraževali. Preživite zimske počitnice z nami. Se vidimo!

Mon, 29. Jan 2024 at 09:34

255 ogledov

Slovenski kulturni praznik in zaklad iz našega muzejskega arhiva
Kot je v svojem nagovoru ob predstavitvi Metliške cehovske knjige pripomnila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, je bil za nas včeraj, 8. februarja, dvojni praznik. Častili smo bogastvo slovenske kulture in tudi njen novi dosežek, izdajo dolgo pričakovane monografije.Slovenske vpise v snopiču rokopisov metliškega čevljarskega ceha je zgodovinar dr. Boris Golec v leta 2018 izdani monografiji o Metliki označil kot posebnost brez primere. V muzeju je od takrat tlela ideja, da je takšno rariteto treba predstaviti tako strokovni kot širši javnosti. K sodelovanju smo povabili tri vrhunske raziskovalce - dr. Alenko Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, dr. Borisa Golca z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU ter dr. Janeza Weissa, vodjo Muzejske zbirke v Črnomlju, ki je Metliško cehovsko knjigo tudi uredil.Včerajšnja predstavitev izdane monografije je bila tako sklepno dejanje tleče ideje in prispevek v mozaik slovenske kulture. Obiskovalci pa so imeli tudi edinstveno priložnost. Na ogled smo postavili originalno celoto - knjigo metliškega čevljarskega ceha in njen ovitek, ki se je skrival med drugimi dragocenimi listinami v muzejskem arhivu in ravno tako nosi zanimiv zapis.Nekaj utrinkov s predstavitve si oglejte spodaj, po svoj izvod Metliške cehovske knjige pa prisrčno vabljeni v muzejsko trgovino.

Mon, 29. Jan 2024 at 09:10

176 ogledov

Zapuščina treh slikarskih kolonij
V petek, 2. februarja 2024, je bila v Galeriji Kambič v Metliki odprta razstava Zapuščina treh slikarskih kolonij. Obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Metlika Andreja Brancelj Bednaršek, o slikarskih kolonijah, ki so potekale v Metliki in okolici v letih 1981, 1982 in 1983, pa je spregovorila Vladimira Škof, takratna predsednica Občinske kulturne skupnosti Metlika. Na kolonijah je sodelovalo devetnajst likovnih umetnikov, nekateri med njimi so se udeležili vseh treh kolonij, drugi zgolj ene ali dveh. Zapustili so petintrideset razstavljenih del z belokranjsko motiviko. Med tehnikami prevladujejo olja na platnu in akvareli, nekaj je tudi risb. Zapuščina treh slikarskih kolonij je shranjena in inventarizirana v likovni zbirki Belokranjskega muzeja. Razstava, ki jo je odprla Martina Legan Janžekovič, županja Občine Metlika, je brezplačno na ogled od torka do sobote med 10. in 16. uro do 31. decembra 2024. Vljudno vabljeni.

Fri, 22. Dec 2023 at 09:20

193 ogledov

Izjava o dostopnosti
UvodBelokranjski muzej Metlika se trudi, da bi bile vse vsebine, objavljene na spletni strani belokranjski-muzej.si, v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij ter enakopravno dostopne vsem.Ta izjava o dostopnosti se nanaša na spletno mesto belokranjski-muzej.si. Stopnja skladnostiSpletno mesto Belokranjskega muzeja Metlika je delno skladno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.Nabor storitev za dostopnostDa bi zagotovili dostopnost in pozitivno uporabniško izkušnjo spletnega mesta so sistemsko zagotovljene nekatere prilagoditve, in sicer:odzivno oblikovanje (spletna stran se prilagodi velikosti uporabnikovega zaslona brez izgube strukture ali vsebine);izbira velikosti pisave (omogoča brskalnik) brez izgube vsebine ali funkcionalnosti;prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij (bralniki zaslona);delna navigacija po spletnem mestu s tipkovnico;spletna stran ne vsebuje utripajočih vsebin in je varna za uporabo za vse skupine uporabnikov, ki bi jim bliskovite spremembe in utripajoči elementi lahko povzročili reakcije ali napade;možnost opremljanja slik z nadomestnim besedilom;možnost uporabe različnih ravni naslovov;predvidljivo delovanje spletnega mesta.Nedostopna vsebinaZavedamo se, da je popolno dostopnost strani in vsebin težko zagotoviti, vendar dostopnost spletnega mesta belokranjski-muzej.si nenehno spremljamo in se trudimo vzdrževati in izboljševati posamezne elemente dostopnosti.Zaradi nesorazmernega kadrovskega in finančnega bremena, ki bi ga optimiziranje spletnega mesta zahtevalo, nekatere vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti. Za zagotovitev dostopnosti je namreč potrebna celovita prenova spletnega mesta, kar bomo, glede na zmožnosti, skušali doseči v doglednem času in v sodelovanju s strokovnjaki za dostopnost.Vsebine, ki niso dostopne:datoteke formata PDF;nekatero fotografsko gradivo in slikovni materiali, ki so brez opisa ali alternativnega besedila;lastne multimedijske vsebine niso dostopno urejene (manjkajo podnapisi video vsebin) iz razloga nesorazmernega bremena, vsebina, ki je prek povezave objavljena na spletni strani, pa je urejena v okviru osnovne strani (Youtube) (brez podnapisov video vsebin);virtualne razstave;posnetki razstav oziroma virtualni sprehodi.Ponekod so kontrastna razmerja med besedilom in ozadjem še neurejena, pomanjkljivost spletnega mesta je nezmožnost izbire različnih kontrastnih shem.Dostopne alternativeVse informacije, ki so dostopne na spletni strani, lahko uporabniki dobijo tudi:po telefonu: 07 306 33 70,po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si,osebno na naslovu: Belokranjski muzej Metlika, Trg svobode 4, 8330 Metlika.Priprava izjave o dostopnostiTa izjava je bila pripravljena decembra 2023 po metodi iz prve alineje točke (a) prvega odstavka člena 3(1) Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/1523 – samoocena organa javnega sektorja.Povratne in kontaktne informacijeVeseli bomo vaših informacij o uporabniški izkušnji na spletnem mestu. Potrudili se bomo ugoditi vašim prošnjam o morebitnih dodatnih prilagoditvah ter vam omogočiti alternativne vire dostopa.O morebitnih primerih neskladne vsebine z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, zahtevah po informacijah glede vsebine spletišča ter drugih informacijah, ki v skladu z oceno o nesorazmernem bremenu niso objavljene v dostopni obliki, nas prosim kontaktirajte:po elektronski pošti: belokranjski.muzej@guest.arnes.si.Na obvestilo ali zahtevo bomo odgovorili v roku 8 dni od prejema obvestila oziroma zahteve. Če glede na zahtevano vsebino v tem roku ne bomo mogli podati ustreznega odgovora, vam bomo sporočili, kdaj bo odgovor podan in razloge za zakasnitev odgovora.Nadzor nad izvajanjem določb 5. do 8. člena Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij opravlja Inšpektorat za informacijsko družbo.Izvršilni postopekV primeru nezadovoljivih odgovorov na katerokoli obvestilo ali zahtevo, poslano v skladu z 8. členom Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ali ugotovljenem odstopanju od določil Zakona, lahko podate prijavo na Inšpektorat za informacijsko družbo po navadni ali elektronski pošti na naslov:Ministrstvo za digitalno preobrazboInšpektorat Republike Slovenije za informacijsko družboDavčna ulica 11000 Ljubljanagp.irsid@gov.si

Tue, 19. Dec 2023 at 09:54

219 ogledov

SREČNO!

Thu, 7. Dec 2023 at 13:01

148 ogledov

Fotografije Metlike
Za konec in z željo, da bi bila čim večkrat zimazimabela … januar 1946 in metliška trga pod snežno odejo …Trg svobode, inv. št.: Z 2; foto: Daro Kopinič.Partizanski trg, inv. št.: Z 4; foto: Daro Kopinič.
Teme
Muzej na spletu

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Naprej v preteklost - #praznicnimuzej