Plačilni boni za 1, 5 in 10 lir
Denarnega zavoda Slovenije pri predsedstvu SNOS-a
Belokranjski muzej Metlika

Torek, 30. Marec 2021 ob 08:17

Odpri galerijo

Ob okupaciji leta 1941 je prišel na slovensko ozemlje v obtok tudi okupacijski denar: nemške marke, italijanske lire, madžarski pengö, v manjši meri tudi hrvaške kune. Za potrebe delovanja Osvobodilne fronte je Slovenski narodno osvobodilni odbor razpisal posojilo svobode. Prve obveznice tega posojila so bile natisnjene aprila 1942 v lirskih vrednostih. Za ta korak so se odločili, ker je bilo največje območje osvobojenega ozemlja v Ljubljanski pokrajini, kjer je bila v obtoku italijanska lira.


Na prvem zasedanju Slovenskega narodno osvobodilnega sveta 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju je bil med sklepi in odloki sprejet »Odlok o izdaji plačilnega bona«. Predsedstvo SNOS-a je moralo na podlagi odloka, ki je začel veljati 20. februarja 1944, poskrbeti za izdajo zakonitih plačilnih sredstev, in sicer plačilnih bonov po 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000 lir. Zato je bil 12. marca 1944 ustanovljen Denarni zavod Slovenije, predhodnik Banke Slovenije, ki je imel zaradi postopnosti v začetku pooblastilo za izdajo plačilnih bonov do višine 20 milijonov lir v enotah po 1, 5 in 10 lir. Tako je Denarni zavod Slovenije postal splošni denarni zavod in emisijska banka.


V Črmošnjicah v Beli krajini, kjer je v okviru Centralne tehnike deloval grafični atelje, je arhitekt Branko Simčič že aprila 1944 izdelal prve osnutke bonov v vrednosti 1, 5 in 10 lir. Julija 1944 so bili v partizanski tiskarni Triglav pod Goteniškim Snežnikom natisnjeni 10-lirski, do novembra 1944 pa še boni v vrednostih po 1 in 5 lir.


Kljub temu, da je bil denarni zavod po koncu vojne ukinjen, plačilni boni pa zamenjani v jugoslovanske dinarje, je pomenilo izdajanje plačilnih sredstev pomemben korak k ustvarjanju slovenske državnosti.

<< Naprej v preteklost - #Slovenija

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 16. Dec 2024 at 09:53

63 ogledov

Voščilo

Thu, 12. Dec 2024 at 09:31

73 ogledov

Naprej v preteklost - #muzejinustvarjalnost
Tokratna akcija #naprejvpreteklost je obarvana raziskovalno in ustvarjalno. In ni boljšega, s čimer lahko povzamemo duh akcije, kot nagrajeni animirani filmi, v katerih je v nekaj minutah strnjeno raziskovanje dediščine in obilica ustvarjalnosti ter medgeneracijskega sodelovanja.Predstavljamo filme, ki so plod dela belokranjskih osnovnošolcev, njihovih mentoric, Društva Slon ter naše kustosinje pedagoginje, vsak izmed njih pa bogati tudi naše stalne razstave.Prva na vrsti je legenda o nastanku Kučarja, del razstave Arheološko bogastvo Bele krajine.Časovni stroj #naprejvpreteklost vas bo nadalje prestavil v obdobje grajskega življenja, vpadov Turkov in čarovništva ... v obdobje legende o nastanku metliškega grba. Animirani film najdete tudi na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.Kako je Črnomelj dobil svoje ime?Oglejte si zadnjo animacijo v tem tednu sprehoda #naprejvpreteklost in izvedite. Pozorni pa bodite tudi na domiselnost učencev OŠ Mirana Jarca Črnomelj in njihovih mentoric pri uporabi materialov, ki zgodbo razvijejo v res dovršeno celoto. Tudi ta film ima svoje mesto na novi stalni razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." Bela krajina v srednjem in novem veku.

Fri, 6. Dec 2024 at 09:43

67 ogledov

Cveto Zlate (1955)
Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je tudi magistriral. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Sodeluje na skupinskih razstavah in imel je številne samostojne.Breze1981, olje/platnoinv. št.: U 5829

Fri, 6. Dec 2024 at 09:38

73 ogledov

Dušan Muc (1952)
Po diplomi na Akademiji primenjenih umetnosti v Beogradu je delal kot kostumograf, likovni pedagog in ilustrator. Svoje delo je predstavil na več samostojnih in žiriranih skupinskih razstavah v domovini in tujini. Za ilustracije je prejel Levstikovo nagrado in nagrado Hinka Smrekarja.Krajina 51982, tušinv. št.: U 484Krajina 61982, tušinv. št.: U 485Krajina 71982, tušinv. št.: U 486

Wed, 4. Dec 2024 at 14:27

109 ogledov

Marin Berovič (1951)
Povezal je znanost in umetnost, saj je diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, magistriral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za restavratorstvo in konservatorstvo, doktorat pa je opravljal na Tehniški univerzi v Gradcu. Bil je profesor na različnih fakultetah in akademiji.Samotna breza1982, pastelinv. št.: U 5755Štiri breze1981, akvarelinv. št.: U 9609

Wed, 4. Dec 2024 at 14:17

99 ogledov

Vojko Pogačar (1950)
Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Najprej je bil zaposlen kot industrijski oblikovalec, potem se je odločil za svobodni poklic. Kot samostojni kulturni delavec je imel številne samostojne razstave, sodeloval pa je tudi na skupinskih v Sloveniji in tujini.Iz Bele krajine1981, olje/platnoinv. št.: U 5747Pri Veselici1983, olje/platnoinv. št.: U 5835
Teme
Muzej na spletu

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Plačilni boni za 1, 5 in 10 lir