Pletarstvo
Belokranjski muzej Metlika

Sreda, 31. Avgust 2022 ob 13:25

Odpri galerijo

Mojstrstvo prepletanja šibja, slame in ličja – pletarstvo. Pri tej rokodelski dejavnosti je čut za oblikovanje velikega pomena in pri prepletanju gradiv gre za svojevrstno likovno govorico, za razmerje med detajlom in celoto. Hkrati je pletenje izrazito ritmično in že manjša sprememba v pletarskem ritmu lahko popolnoma poruši celoto.

Ritem pletarskih izdelkov je torej enoten, zato pa je nabor gradiv pletarjev bolj pester. Temeljno gradivo je šibje grmov in dreves, najpogosteje leske in vrbe, uporabljajo tudi kostanj, smreko, brdovito, gaber in brezo, od drugih rastlin pa resje, trsje in srobot. Kot pletarsko gradivo pogosto uporabljajo tudi slamo in ličkanje.

Šibje lahko uporabljajo v primarni ali razcepljeni obliki – vitre, ter v naravnem stanju, torej z lubjem vred, ali pa ga mehanično oz. toplotno obelijo. Trše vrste lesa uporabljajo za izdelavo temeljnih ogrodij pletarskih izdelkov, za ročaje in vezne elemente.

  Anton Zevnik beli vrbovo ličje. 1973.<br>
foto št. E 314

Anton Zevnik beli vrbovo ličje. 1973.
foto št. E 314

Pletarsko znanje je ena od veščin, ki jo do določene stopnje lahko vsak posameznik osvoji in uporablja, da si izdela določene predmete in posode iz različnih gradiv. Zahtevnejši izdelki pa so delo posebej nadarjenih posameznikov in pletarskih delavnic. Tako ločimo pletarstvo za domače potrebe in vrhunsko pletarstvo, namenjeno trgu.

Pletarska tehnika je resnično vsestransko uporabna. Dokaz so številni “delovni” pletarski izdelki, ki so si jih na podeželju spletli sami in predvsem v zimskem času - koši, košare, peharji, lestveni nastavki za vozove, gnojni koši, lese, cekarji, čebelni koši in še mnogi drugi.


				Rudolf Vardijan z dvokolesnim ročnim vozičkom s pletenim košastim nastavkom. 1973.<br>
foto št. E 300

Rudolf Vardijan z dvokolesnim ročnim vozičkom s pletenim košastim nastavkom. 1973.
foto št. E 300

Pletarski izdelki so imeli svojo vlogo tudi v številnih šegah in navadah. Peharji, na primer, so nepogrešljiv pripomoček pri domači peki kruha, ki so mu vtisnili nekakšen pleten ornament; jerbas, široko pleteno košaro brez ročajev, so uporabljali za nošenje velikonočnih jedi k blagoslovu v cerkev, brez koša pa si ne moremo predstavljati niti sv. Miklavža. Pleteni izdelki iz slame - lestenci, obeski in drobni predmeti imajo lahko tudi dekorativno vlogo, saj so jih uporabljali za krašenje bivalnih prostorov ob posebnih, prazničnih priložnostih.

Vir:

Bogataj, J. (1993). Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Ljubljana: Domus.

Bogataj, J. (1999). Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus.

 

V galeriji si lahko ogledate izbor pletarske dediščine, ki jo hrani Belokranjski muzej. Pri tem ne gre le za hranjenje posameznih pletarskih izdelkov, temveč tudi fotografskega gradiva, prikazov postopkov izdelave in hemeroteke (zbirka časopisnih izrezkov).

Opletanje steklenice - prikaz Anton Zevnik >>  

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Mar 2025 at 08:38

43 ogledov

Vabljeni!

Mon, 3. Mar 2025 at 11:08

133 ogledov

Srednjeveška mojstrica
USTVARJALNO-IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA OB DNEVU ŽENADragi mladi ustvarjalci, vstopite z nami v čarobni svet srednjega veka! V soboto, 8. marca 2025, ob 10.uri, vas vabimo na prav posebno delavnico, kjer bomo skupaj raziskovali skrivnosti srednjeveške umetnosti in elegance.Najprej si bomo ogledali novo stalno razstavo »… v deželi, ki se imenuje Metlika…«, kjer bomo odkrivali, kako so dame v srednjem veku krasile sebe in svoja oblačila.Nato bomo zavihali rokave in ustvarili svoj čudovit srednjeveški nakit – obeske, broške in zapestnice.Za en dan se prelevite v grajske dame in viteze! (Vitezi lahko izdelajo zapestnico za mamico – popolno darilo za Dan žena!)Prijave zbiramo na: alenka.misja@guest.arnes.si ali 07 30 63 376

Wed, 26. Feb 2025 at 08:15

141 ogledov

Vabljeni!

Tue, 18. Feb 2025 at 08:19

181 ogledov

Ivan Navratil: Zapis
IVAN NAVRATIL5. marec 1825, Metlika – 28. november 1896, Dunajurednik, jezikoslovec, narodopisec, rodoljub, starosta dunajskih SlovencevIvan Navratil, foto Franjo Pommer, okoli 1860, inv. št. D 021Ivan Navratil je bil po očetu češkega rodu, mati pa je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško dvorazrednico, gimnazijo v Novem mestu in filozofski licej v Ljubljani, ki ga je končal leta 1845. Služboval je kot sodni uradnik v Ljubljani, od leta 1851 pa je bil oficial in prevajalec pri državnem sodišču na Dunaju, kjer je preživel petinštirideset let svojega življenja.Da bi mladino navdušil za slovenščino ter jo hkrati seznanil z zanimivostmi doma in po svetu, je v Ljubljani julija 1848 začel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedež, ki je izhajal do konca leta 1850.Mladinski časopis Vedež, 1849Na Dunaj je prišel kot narodno zaveden Slovenec ter si je v drugi polovici 19. stoletja ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika. Zato ga je Janez Trdina imenoval za očeta slovenske olikane konverzacije.Poleg jezikoslovnih problemov ga je zanimalo tudi ljudsko blago, predvsem šege in navade njegovih belokranjskih rojakov. S svojim delom si je pridobil častno mesto med utemeljitelji slovenske etnološke vede.Navratilova zapuščina, ki jo hranimo v Belokranjskem muzeju, je skromna, vendar pomembna. Ne nazadnje je bil Navratilov Zapis iz leta 1849 eden prvih predmetov, namenjenih za takrat snujoči se muzej. Točno sto let po njegovem nastanku, leta 1949, ga je muzejskim zanesenjakom podaril Engelbert Gangl. Ta ga je prejel od svojega očeta, njemu pa ga je izročil Anton Navratil, Ivanov brat.Anton Navratil, foto Heinrich Krapek, okoli 1880, inv. št.: D 020Tako je dokončno zamenjal lastnika droben, porumenel, 18 listov obsegajoč zvežčič, v katerem Navratil na treh straneh predstavi svojo družino, sledi pa opis metliške zgodovine od leta 1408 dalje. S stališča zdajšnjega poznavanja naše preteklosti gre seveda za skromen prikaz zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je bodisi povzel po Valvasorju bodisi zajel iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij.Zapis, ki ga je začel in nehal pisati štiriindvajsetletni Ivan Navratil, nas danes verjetno bolj kot zaradi zgodovinskih dejstev pritegne zaradi jezika in pisave, ki je drobna, razločna, nekoliko pentljasta ter kaže na natančnega in preudarnega človeka. Njegov slog je prijetno tekoč, sem in tja rahlo obarvan z lokalizmi in hrvatizmi. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel v roke, tu in tam še kaj pripisal.Prelistaj >>>Zapis je bil prvič objavljen v knjigi Jožeta Dularja Brata Navratila, ki jo je leta 1980 izdalo Belokranjsko muzejsko društvo. Dular ga je opremil z opombami, ki so odlična dopolnitev za razumevanje zapisanega.Prelistaj >>>Ime Ivana Navratila, enega najzaslužnejših Metličanov, Belokranjcev in Slovencev, je pozabljeno, zato v Belokranjskem muzeju čutimo dolžnost, da se v Navratilovem letu v občini Metlika poklonimo njegovemu delu in spominu. Osrednji dogodek bo jeseni, ko bomo pripravili strokovni simpozij z uglednimi raziskovalci.

Mon, 3. Feb 2025 at 10:39

207 ogledov

Grajske počitnice
Grajske počitnice so za nami. Dva dni smo se mudili v srednjem veku - ogledali smo si zanimive predmete na razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." / Bela krajina v srednjem in novem veku, spoznali in izdelali smo si viteško opremo, muzejski viteški red pa je na ta račun v svoje vrste pridobil nove viteze in vitezinje.Preskok v sodobnost je nato sledil v Galeriji Kambič. Ogledali smo si razstavo Bojan Radovič: Replika in se navdušeni nad avtorjevimi fotografijami še sami preizkusili v vlogi fotografa. Nastala je množica zanimivih "kopij sebe" (selfijev), ki smo jih nato nadgradili v skupne kolaže.Več v galeriji.

Wed, 29. Jan 2025 at 14:46

266 ogledov

Vabljeni!
Teme
arhiv muzejskezbirke FuxDular

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Pletarstvo