Mojstrstvo prepletanja šibja, slame in ličja – pletarstvo. Pri tej rokodelski dejavnosti je čut za oblikovanje velikega pomena in pri prepletanju gradiv gre za svojevrstno likovno govorico, za razmerje med detajlom in celoto. Hkrati je pletenje izrazito ritmično in že manjša sprememba v pletarskem ritmu lahko popolnoma poruši celoto.
Ritem pletarskih izdelkov je torej enoten, zato pa je nabor gradiv pletarjev bolj pester. Temeljno gradivo je šibje grmov in dreves, najpogosteje leske in vrbe, uporabljajo tudi kostanj, smreko, brdovito, gaber in brezo, od drugih rastlin pa resje, trsje in srobot. Kot pletarsko gradivo pogosto uporabljajo tudi slamo in ličkanje.
Šibje lahko uporabljajo v primarni ali razcepljeni obliki – vitre, ter v naravnem stanju, torej z lubjem vred, ali pa ga mehanično oz. toplotno obelijo. Trše vrste lesa uporabljajo za izdelavo temeljnih ogrodij pletarskih izdelkov, za ročaje in vezne elemente.
Pletarsko znanje je ena od veščin, ki jo do določene stopnje lahko vsak posameznik osvoji in uporablja, da si izdela določene predmete in posode iz različnih gradiv. Zahtevnejši izdelki pa so delo posebej nadarjenih posameznikov in pletarskih delavnic. Tako ločimo pletarstvo za domače potrebe in vrhunsko pletarstvo, namenjeno trgu.
Pletarska tehnika je resnično vsestransko uporabna. Dokaz so številni “delovni” pletarski izdelki, ki so si jih na podeželju spletli sami in predvsem v zimskem času - koši, košare, peharji, lestveni nastavki za vozove, gnojni koši, lese, cekarji, čebelni koši in še mnogi drugi.
Pletarski izdelki so imeli svojo vlogo tudi v številnih šegah in navadah. Peharji, na primer, so nepogrešljiv pripomoček pri domači peki kruha, ki so mu vtisnili nekakšen pleten ornament; jerbas, široko pleteno košaro brez ročajev, so uporabljali za nošenje velikonočnih jedi k blagoslovu v cerkev, brez koša pa si ne moremo predstavljati niti sv. Miklavža. Pleteni izdelki iz slame - lestenci, obeski in drobni predmeti imajo lahko tudi dekorativno vlogo, saj so jih uporabljali za krašenje bivalnih prostorov ob posebnih, prazničnih priložnostih.
Vir:
Bogataj, J. (1993). Ljudska umetnost in obrti v Sloveniji. Ljubljana: Domus.
Bogataj, J. (1999). Mojstrovine Slovenije: srečanja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus.
V galeriji si lahko ogledate izbor pletarske dediščine, ki jo hrani Belokranjski muzej. Pri tem ne gre le za hranjenje posameznih pletarskih izdelkov, temveč tudi fotografskega gradiva, prikazov postopkov izdelave in hemeroteke (zbirka časopisnih izrezkov).