Zbirka predmetov metliške požarne brambe
Belokranjski muzej Metlika

Sobota, 9. november 2019 ob 12:16

Odpri galerijo

Razstava Vsa čast in slava Josipu Savinšku ustanovitelju požarne brambe in zadnjemu metliškemu graščaku, 2019, foto: Branko Babič

Leto 2019 v Metliki zaznamuje 150. obletnica ustanovitve požarne brambe. Belokranjski muzej se v praznovanje vključuje s postavitvijo nove stalne razstave, ki jo posvečamo snovalcem organiziranega prostovoljnega gasilstva na Slovenskem. 

Dolgo časa smo se v muzeju ubadali z mislijo, da bi morali ob priliki delček pozornosti nameniti tudi zadnjemu metliškemu graščaku, vitezu dr. Josipu Savinšku, saj ga povezujemo z ustanovitvijo požarne brambe v njegovem rodnem mestu. Belokranjski muzej hrani mnoge zanimive predmete, fotografije in arhivsko gradivo iz začetnih let delovanja metliških gasilcev. Predmetov, katerih lastnik je bil Josip Savinšek, pa je žal le nekaj, saj je graščak, preden je leta 1899 za vedno odšel iz Metlike, prodal vse svoje premoženje.

Idejo, da predstavitev viteza Savinška povežemo z gasilstvom, se nam je zdelo najbolje uresničiti z ambientalno postavitvijo rekonstruirane Savinškove delovne sobe, ki smo jo opremili z restavriranimi originalnimi kosi pohištva iz sredine 19. stoletja.

Čeprav zbirka predmetov metliške požarne brambe, ki jih hrani Belokranjski muzej, ni zelo obsežna, pa je gotovo dovolj povedna in dragocena kot del nacionalne kulturne dediščine.

Metliški graščak dr. Josip Savinšek

(Metlika, 10. november 1831 - Gradec, 20. februar 1910)

okoli 1870

Požarno brambo v Metliki je 18. septembra 1869 ustanovil domači graščak vitez dr. Josip Savinšek. Sestavljalo jo je 27 meščanov oziroma njihovih sinov, od katerih pa je moral biti vsak star vsaj šestnajst let. 

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika


Grb rodbine Savinschegg

iz »Adelsakt von Pipitz, Josef, 12. 12. 1856«
hrani Österreichisches Staatsarchiv Dunaj 

Foto: Miha Šimac

Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška
po 1871
inv. št.: Z 7419

Foto: Branko Babič

Karolina Savinšek z otrokoma Gustavom in Ido

okoli 1870

Fototeka Belokranjskega muzeja

Železna skrinja
začetek 19. stoletja
inv. št.: Z 1611

Železna skrinja ali blagajna, je bila last zadnjega metliškega graščaka viteza Josipa Savinška. Namenjena je bila shranjevanju pomembnejših dokumentov, dragocenosti in tudi denarja. Leta 1899, ko je vitez Josip Savinšek prodal grad s posestvom Ljudski posojilnici v Ljubljani, je pred odhodom razprodajal tudi  grajski inventar. Vpisano skrinjo je kupil Franc Kremesec, kovač v Metliki, in jo čez dobrega pol stoletja, 7. novembra 1950, poklonil Muzejskemu društvu v Metliki za nastajajoči Belokranjski muzej.

Foto: Branko Babič

ARHIVSKI PREDMETI

Nadpoveljnik metliških gasilcev Leopold Gangl
okoli 1900

Poveljniki metliških gasilcev so se pogosto menjali, ker jim v društvu ni uspelo narediti reda in vzpostaviti discipline. Člani so bili vse bolj samovoljni: niso prihajali k vajam, niti na seje, zborovanja in "k računom". Zato se je župan obrnil na občinskega tajnika Leopolda Gangla, moža velikih gospodarskih in organizatorskih spodobnosti, ki je avgusta 1886 prevzel društvo s činom nadpoveljnika.

Fototeka Belokranjskega muzeja Metlika

Rokopis: Pravila prostovoljne požarne brambe v Metliki
25. julij 1873

inv. št.: Z 7156

V rokopisnih pravilih požarne brambe v Metliki iz leta 1873, ki jih je odobrila deželna vlada, so med drugim razloženi namen društva, sprejemni pogoji članov, njihove pravice in dolžnosti, možnosti izstopa in izključitve. Delovni člani so se delili v štiri oddelke: v plezalce, brizgalničarje, vodonosce in varuhe.

Foto: Branko Babič

Knjižica: Pravila in službeni red prostovoljne požarne brambe v Metliki
1879
inv. št.: Z 7157

V skoraj desetihletih delovanja metliške požarne brambe se je pokazala potreba, da se v društvenih pravilih to in ono spremeni in dopolni. Zato so sestavili nova Pravila in službeni  red prostovoljne požarne brambe v Metliki in ju dali natisniti v Krajčevi tiskarni v Novem mestu. Veljati sta začela na florjanovo 1879. 

Foto: Branko Babič

Knjižica: Društvo prostovoljne požarne brambe v Metliki, Oddelek Mrtvaška blagajna

1879
inv. št.: Z 7158

Na rednem občnem zboru 4. maja 1879 so gasilci razpravljali predvsem o ustanovitvi Mrtvaške blagajne. Ta naj bi v okviru požarne brambe bila nekak pogrebni odsek, ki bi za člane opravljal iste pogrebne storitve kot jih je že do tedaj za druge Metličane Bratovščina rešnjega telesa. V slovenskem in nemškem jeziku so dali natisniti knjižico, v kateri so bile pojsnjene vse dolžnosti Mrtvaške blagajne ob smrti gasilca ali njegovih družinskih članov.

Foto: Branko Babič

Rokopis: Ivan Drobnič, Kronika gasilskega društva v Metliki
1964
inv. št.: Z 7410

Ivan Drobnič, vodja zemljiške knjige v Metliki, je leta 1945 na dvorišču za mestno hišo med odvrženim papirjem in dokumenti našel nekaj zapisnikov, ki so se nanašali na metliško gasilstvo. To ga je spodbudilo, da je začel zbirati gasilsko dokumentacijo in pisati kroniko metliške požarne brambe. Delo, ki zajema čas od leta 1869 do leta 1945, je končal marca 1964 in ga poklonil Belokranjskemu muzeju. Rokopis je opremljen z risbami avtorja in obsega 404 oštevilčene strani. Vezan je v karton in platno.

Foto: Branko Babič

Vabilo na ples: Plesni venček
1907
inv. št.: Z 7408

Foto: Branko Babič

ZASTAVA

Gasilska zastava z drogom

1875

inv. št.:Z 7371

Društveno zastavo iz rdečega blaga in okrašeno z zlatimi resicami krasi na eni strani podoba sv. Florjana, zavetnika gasilcev, na drugi pa metliški mestni grb z gasilskimi znaki. Razvitju prapora je 23. maja 1875 "kumovala" graščakova žena Karolina pl. Savinškova, ob tej priložnosti pa je bila v Mestnem logu velika ljudska veselica, ki so se je udeležili tudi gostje iz Karlovca.

 

Foto: Branko Babič

POKRIVALA IN OBLAČILA

Usnjena čepica

1869

inv. št.: Z 7336

Prve nizke usnjene čepice je požarnim brambovcem s svojim denarjem na Dunaju kupil Josip Savinšek, ki je bil poveljnik gasilcev. Nadpoveljnik je bil župan Feliks Anton Hess, ker je bila požarna bramba podrejena mestni občini.

Foto: Branko Babič

Gasilska poveljniška čelada

1880

inv. št.: Z 7378

V maju 1877 je odbor društva sklenil, da nabavijo 40 čelad za moštvo, čelado za poveljnika, 5 pasov za podpoveljnike, 5 paradnih vrvi, 40 cenejših paradnih pasov, 40 vrvic za na prsi, gasilski rog z vrvico in čopom ter opremo za plezalce. Julija istega leta so pri metliškem krojaču Francu Golobu naročili še 30 delovnih oblek.

Foto: Branko Babič

Gasilska podpoveljniška čelada

1885

inv št.: Z 7379

Foto: Branko Babič

Gasilska delovna uniforma - bluza

1926

inv. št.: Z 7337

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - bluza

1875

inv. št.: Z 7338

Foto: Branko Babič

Gasilska svečana uniforma - plašč

okoli 1930

inv. št.: Z 7366

Foto: Branko Babič

DODATKI IN OSEBNA OPREMA

Poveljniška paradna vrvica

okoli 1890

inv. št.: Z 7350

Foto: Branko Babič

Častniški čop

okoli 1910

inv. št.: Z 7352

Foto: Branko Babič

Trak: Pomozi bog

okoli 1900

inv. št.: Z 7376

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: FF

okoli 1875

inv. št.: Z 7354

Foto: Branko Babič

Gasilski emblem: Plamenica in sekirici

okoli 1890

inv. št.: Z 7356

Foto: Branko Babič

Gasilski pas

okoli 1880

inv. št.: Z 7372

Foto: Branko Babič

Gasilski nadpoveljniški meč

1886

inv. št.: Z 7332

Leta 1886 je župan Ferdinand Zalokar za nadpoveljnika požarne brambe v Metliki imenoval Leopolda Gangla, nekdanjega občinskega tajnika in ravnatelja Prve dolenjske posojilnice. Med moštvo je uvedel red in disciplino, gasilcem pa je hotel dati tudi čim bolj blesteč videz. Zato so nakupili nove gasilske čepice, vrvice, značke, kokarde in piščalke, rdeče, zlate in svilene trakove, srebrno vezeneembleme, itd. Poveljniki in podpoveljniki so bili že opremljeni s paradnimi meči ali sekiricami, zato so za nadpoveljnika v Pragi kupili nov pozlačen in okrašen gasilski meč. 

Foto: Branko Babič

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Sep 2022 at 08:08

233 ogledov

Arheološko bogastvo Bele krajine
Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten.  Belokranjski muzej Metlikaje uresničil, kar si je dolgo želel,novo stalno razstavo ARHEOLOŠKOBOGASTVOBELE KRAJINE ~ Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja.  Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomembno poudariti prav arheološko zbirko, ki so ji prve prostore našli v Martinovi cerkvi in jo v letu 1961 preselili v Metliški grad.  Leta 1973 se je v muzeju zaposlil arheolog Janez Dular, ki je še v istem letu pripravil novo postavitev arheološke zbirke. Ta razstava je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami v Belokranjskem muzeju na ogled skoraj petdeset let. Ker je Dular po treh letih odšel na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je v muzeju nastala strokovna praznina, ki je trajala petinštirideset let. Belokranjski muzej je lani praznoval 70-letnico delovanja in najlepše darilo mu je poklonilo Ministrstvo za kulturo. Po dolgoletnih prizadevanjih in ob podpori najeminentnejših slovenskih arheologov je odobrilo zaposlitev kustosa arheologa in muzeju podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev tudi za področje arheologije. Pogoji za prenovo arheološke razstave so bili tako izpolnjeni in od sedaj se lahko ponašamo z estetsko dovršeno, zanimivo in interaktivno predstavitvijo izjemno bogate arheološke dediščine Bele krajine. Razstava je avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič in kustosinja pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter prek petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci. ~ Prisrčno vabljeni k ogledu razstave v Metliški grad, nekaj utrinkov z odprtja pa si oglejte v galeriji. Številne obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik je bil arheolog dr. Janez Dular, legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, razstavo pa so pospremili v življenje tudi Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Polona Kambič, županja Občine Semič, Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po razstavi je vodila avtorica dr. Lucija Grahek.     Prispevek Vaš kanal >>  

Mon, 13. Jun 2022 at 14:16

259 ogledov

KOUPA
 

Thu, 2. Jun 2022 at 10:30

280 ogledov

Galerija Kambič ZAPRTA
Spoštovani obiskovalci! Zaradi večjega števila obolelih v Belokranjskem muzeju, je Galerija Kambič Z A P R T A. Za možnost ogleda pokličite na telefonsko številko 07 306 33 70. Hvala za razumevanje.

Mon, 23. May 2022 at 10:21

297 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 

Wed, 18. May 2022 at 14:18

402 ogledov

VALVASORJEVA NAGRADA

Wed, 18. May 2022 at 10:24

382 ogledov

Psom dostopen muzej
Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, v slovenskih muzejih uvaja nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo obiskovalce seznanili z možnostjo obiska muzejev z njihovimi pasjimi prijatelji. Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo (Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija - enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto in Notranjski muzej Postojna). Psom prijazen muzej je muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo (Galerija Božidar Jakac, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Posavski muzej Brežice, Pilonova galerija, Pokrajinski muzej Koper, Sinagoga Maribor, Slovenski etnografski muzej, Umetnostna galerija Maribor in Pokrajinski muzej Celje)                                                                                                                    Da bo zagotovljena prijetna in varna izkušnja za vse obiskovalce, lastnike psov naprošamo, da spoštujejo MUZEJSKI BONTON ZA LASTNIKE PSOV: Vstopijo lahko le psi v spremstvu odrasle osebe. Dobrodošli so samo primerno vzgojeni, poslušni in ubogljivi psi. Pes mora biti obvezno na povodcu. Lastnik prevzema vso odgovornost. Tudi za morebitno škodo. Na javna vodstva ali druge aktivnosti, ki jih obišče množica obiskovalcev, vstop psom ni dovoljen. Prav tako lahko muzej omeji vstop za pse ob drugih izrednih okoliščinah in kadar to morebiti zahtevajo drugi obiskovalci muzeja. V muzej je prepovedan vstop nevarnim psom. To so tisti psi, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka (Uradni list ZZZiv-UPB3, 5. člen). Službeni psi lahko vstopijo v muzej kadarkoli, ne glede na izredne okoliščine. PRED OBISKOM MUZEJA PRIPOROČAMO: Da je pes nahranjen.  Da se pes dobro sprehodi. Da pes opravi svoje potrebe (lulanje, kakanje). V primeru, da pes potrebo po nesreči opravi v muzeju, mora lastnik poskrbeti za čiščenje in o dogodku obvestiti osebje muzeja.                                                                                                                   DOBRODOŠLI!  
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Zbirka predmetov metliške požarne brambe