Arheologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. maj 2017 ob 17:37

Odpri galerijo

Najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki so iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti. Prvih petindvajset let je muzej na terenu Bele krajine opravljal tudi spomeniškovarstveno službo, zlasti je skrbel za arheološka izkopavanja na Kučarju pri Podzemlju, na Borštku v Metliki in v Rosalnicah. Tem najdiščem so se potem, ko so izkopavanja večinoma vodili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, pridružila številna nova: Moverna vas, Hrib v Metliki, Sv. Duh v Črnomlju in druga.


POSODA 
5. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Moverna vas
inv. Št.: 3750


Za slovenska celinska najdišča 5. tisočletja pred našim štetjem je značilna rdeče pobarvana keramika, ki je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro žgana. Odkritje postopka izdelave lončevine je v mlajši kameni dobi pomenilo pomembno tehnološko prelomnico v tehnološkem razvoju človeške družbe.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KAMNITA SEKIRA 
5. – 3. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Dragovanja vas
inv. št.: A116


Kamnita sekira je iz svetlosivega peščenca. V prerezu je trikotne oblike, en konec se končuje v rezilu, drugi ima luknjo za nasajanje. Za neolitik in eneolitik je bilo značilno glajeno kamnito orodje iz trših kamnin. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

BRONASTA SEKIRA 
12. – 9. stoletje pred našim štetjem
Podzemelj, najdišče: Kučar
inv. št.: A 271
 
Ustje sekire je odebeljeno in okrašeno s remi plastičnimi rebri. Prav tako je z rebri okrašeno tudi telo sekire, ki se v loku dvigajo od rezila k ustju. Različni tipi sekir so iz različnih obdobij bronaste dobe, to uporabljali v pozni bronasti dobi. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

ŽARA 
7. stoletje pred našim štetjem
Metlika, najdišče: Borštek
inv. št.: A132
 
Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim navzven zavihanim ustjem je iz sivočrne gline.  Ustje je na notranji strani okrašeno s cikcakastim ornamentom. Na vratu so vrezani štirje ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je sestavljen iz šestih manjših trikotnikov. Ornament v obliki malteškega križa kaže na povezave z vzhodom.

				Foto Branko Babić<br>			Foto Branko Babić

BRONAST PEKTORAL 
6. stoletje pred našim štetjem
Metlika, najdišče: Hrib
inv. št.: A 592
 
Bronast obesek ima spiralno zavita konca. Na njem visijo obeski v obliki zrna. Obesek je sestavljen iz treh delov. Začenja ga obesek s tremi zankami, izdelan iz bronaste žice. Na spodnjih dveh zankah obeska, ki ima spiralno zvita konca, visijo po tri profilirane paličice, nanje pa so obešene bronaste jagode, ki posnemajo obliko polžev kavri. Ti živijo v toplih morjih Indijskega oceana in jugozahodnem delu Tihega oceana, že v prazgodovini pa so predstavljali veliko dragocenost in redkost. Prav zato so jim takratni ljudje pripisovali celo magijsko moč. V naše kraje so pektoral prinesli prazgodovinski trgovci.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

BRONASTA PASNA SPONA 
Konec 2. ali 1. stoletja pred našim štetjem
Črnomelj, najdišče: Sv. Duh
inv. št.: 2625
 
Del bronaste spone pravokotne oblike ima motiv stilizirane konjske glave. Na dveh vogalih je po ena železna zakovica. Pasovi, okovani z bronastimi gumbki, ki so se spenjali z ulitimi bronastimi sponami trapezaste oblike z železnim kavljem, so bile sestavni del noše nekaterih ženskih viniških skupnosti. Spone imajo na sprednji strani reliefen geometrijski ali figuralni okras. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

KELTSKI MEČ 
2. stoletje pred našim štetjem
Metlika, najdišče: Pungart
inv. št.: A 472

Železen meč je dvorezen. Na prehodu rezila v trn je vtisnjena figura majhne človeške glave z izbuljenimi očmi. Na rezilih keltskih mečev iz 2. stoletja pred našim štetjem so včasih pod ročajem vtisnjeni žigi. Verjetno ne gre za znake orožarskih delavnic ali lastniških oznake, ampak za magične simbole, ki naj bi bojevnike ščitili v boju. Na meču s Pungarta je upodobljen obraz brkatega moškega z iztegnjenim jezikom. 

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

OLJENKA 
Zadnja četrtina 1. stoletja 
Metlika, najdišče: Borštek
inv. št.: R10
 
Oljenka iz svetlorjave gline. Na dnu ima vrezan krog s petimi pikami. Na disku je vtisnjen plastičen relief dirjajočega konja. Oljenke – stare svetilke, v katerih gori olje, o v naše kraje najprej uvažali, nato pa so jih začeli izdelovati v domačih lončarskih delavnicah.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

OBESEK KRIŽEC 
5. stoletje
Podzemelj, najdišče: Kučar
inv. št.: R 162
 
Obesek v obliki križa z razširjenimi kraki je iz srebrne pločevine. Ob robu je okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice. Prevlada krščanstva je vplivala tudi na oblikovanje okrasja in uporabnih predmetov.    

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

AMFORA 
pozno 5. do zgodnje 6. stoletje
Črnomelj, najdišče: Sv. Duh
inv. št.: 2509
 
Poznoantična dvoročajna amfora ima cilindrični vrat in ravno zaključeno rahlo odebeljeno ustje. Rame in trup posode so narebreni. Amforo bledorumene barve so uporabljali za shranjevanje vina, olja, medu ali vode.

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

GLAVNIK 
5. – 6. stoletje
Črnomelj, najdišče: Sv. Duh     
inv. št.: 2629
 
Rožen dvovrstni glavnik ima v sredini izrezljane boke. Prečki polkrožnega preseka sta okrašeni s štirimi trojnimi poševnimi vrezi in poševnimi nizi pik. Krajši robovi prečk so okrašeni s prečnimi vrezi. Prečki sta pritrjeni na glavnik s šestimi železnimi zakovicami.  

				Foto: Branko Babić<br>			Foto: Branko Babić

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 13. Jun 2022 at 14:16

89 ogledov

KOUPA
 

Thu, 2. Jun 2022 at 10:30

105 ogledov

Galerija Kambič ZAPRTA
Spoštovani obiskovalci! Zaradi večjega števila obolelih v Belokranjskem muzeju, je Galerija Kambič Z A P R T A. Za možnost ogleda pokličite na telefonsko številko 07 306 33 70. Hvala za razumevanje.

Mon, 23. May 2022 at 10:21

143 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 

Wed, 18. May 2022 at 14:18

151 ogledov

VALVASORJEVA NAGRADA

Wed, 18. May 2022 at 10:24

163 ogledov

Psom dostopen muzej
Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, v slovenskih muzejih uvaja nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo obiskovalce seznanili z možnostjo obiska muzejev z njihovimi pasjimi prijatelji. Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo (Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija - enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto in Notranjski muzej Postojna). Psom prijazen muzej je muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo (Galerija Božidar Jakac, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Posavski muzej Brežice, Pilonova galerija, Pokrajinski muzej Koper, Sinagoga Maribor, Slovenski etnografski muzej, Umetnostna galerija Maribor in Pokrajinski muzej Celje)                                                                                                                    Da bo zagotovljena prijetna in varna izkušnja za vse obiskovalce, lastnike psov naprošamo, da spoštujejo MUZEJSKI BONTON ZA LASTNIKE PSOV: Vstopijo lahko le psi v spremstvu odrasle osebe. Dobrodošli so samo primerno vzgojeni, poslušni in ubogljivi psi. Pes mora biti obvezno na povodcu. Lastnik prevzema vso odgovornost. Tudi za morebitno škodo. Na javna vodstva ali druge aktivnosti, ki jih obišče množica obiskovalcev, vstop psom ni dovoljen. Prav tako lahko muzej omeji vstop za pse ob drugih izrednih okoliščinah in kadar to morebiti zahtevajo drugi obiskovalci muzeja. V muzej je prepovedan vstop nevarnim psom. To so tisti psi, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka (Uradni list ZZZiv-UPB3, 5. člen). Službeni psi lahko vstopijo v muzej kadarkoli, ne glede na izredne okoliščine. PRED OBISKOM MUZEJA PRIPOROČAMO: Da je pes nahranjen.  Da se pes dobro sprehodi. Da pes opravi svoje potrebe (lulanje, kakanje). V primeru, da pes potrebo po nesreči opravi v muzeju, mora lastnik poskrbeti za čiščenje in o dogodku obvestiti osebje muzeja.                                                                                                                   DOBRODOŠLI!  

Mon, 16. May 2022 at 10:45

117 ogledov

Mednarodni muzejski dan
Pridružite se praznovanju Mednarodnega muzejskega dne, v sredo, 18. maja 2022! Med 10. in 16. uro vabljeni na brezplačne oglede stalnih in občasne razstave v Metliškem gradu in Galeriji Kambič Metlika. Tega dne bodo vse muzejske publikacije na voljo po polovični ceni.                                                                                                                       ICOM Slovenija načrtuje tudi tokrat več akcij, ki bodo opozarjale in promovirale moč ter vrednote slovenskih muzejev.  Vsebine, ki jih v okviru letošnje teme raziskujemo, so:  Moč doseganja trajnosti: muzeji kot ključni akterji v svojih lokalnih skupnostih prispevajo k številnim ciljem, ki vključujejo spodbujanje trajnega razvoja in socialne ekonomije ter razširjanje znanstvenih informacij o okoljskih izzivih. Moč inovacij na področju digitalizacije in dostopnosti: muzeji so inovativna igrišča, kjer se razvijajo nove tehnologije. Digitalne inovacije lahko naredijo muzeje bolj dostopne in privlačne. Moč gradnje skupnosti z izobraževanjem: muzeji s svojimi zbirkami in programi povezujejo družbo in gradijo skupnosti. S podpiranjem demokratičnih vrednot in zagotavljanjem priložnosti za vseživljenjsko učenje prispevajo k oblikovanju informirane in angažirane civilne družbe. Ob tej priložnosti bo na ogled urbana razstava plakatov slovenskih muzejev, ki bodo dva tedna po Ljubljani nagovarjali k obisku muzejev. Iz plakatov pa je oblikovana tudi virtualna knjižica, ki je na voljo za prenos ⇒.
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheologija