Arheologija
Belokranjski muzej Metlika

Ponedeljek, 15. Maj 2017 ob 17:37

Odpri galerijo

Najstarejši ohranjeni predmeti v arheološki zbirki so iz 5. tisočletja pred našim štetjem, in sicer iz obdobja mlajše kamene dobe. Večina raznolikega lončenega posodja, orodja, orožja in nakita se navezuje na čas do pozne antike, čeprav so v zbirki tudi srednjeveški in novoveški predmeti. Prvih petindvajset let je muzej na terenu Bele krajine opravljal tudi spomeniškovarstveno službo, zlasti je skrbel za arheološka izkopavanja na Kučarju pri Podzemlju, na Borštku v Metliki in v Rosalnicah. Tem najdiščem so se potem, ko so izkopavanja večinoma vodili v Zavodu za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, pridružila številna nova: Moverna vas, Hrib v Metliki, Sv. Duh v Črnomlju in druga.


POSODA 
5. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Moverna vas
inv. št.: A 3750

Foto: Branko Babić

Za slovenska celinska najdišča 5. tisočletja pred našim štetjem je značilna rdeče pobarvana keramika, ki je izdelana iz prečiščene gline in zelo dobro žgana. Odkritje postopka izdelave lončevine je v mlajši kameni dobi pomenilo pomembno tehnološko prelomnico v tehnološkem razvoju človeške družbe.

KAMNITA SEKIRA 
5. – 3. tisočletje pred našim štetjem
Najdišče: Dragovanja vas
inv. št.: A 116

Foto: Branko Babić

Kamnita sekira je iz svetlosivega peščenca. V prerezu je trikotne oblike, en konec se končuje v rezilu, drugi ima luknjo za nasajanje. Za neolitik in eneolitik je bilo značilno glajeno kamnito orodje iz trših kamnin. 

BRONASTA SEKIRA 
12. – 9. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: A 271

Foto: Branko Babić

Ustje sekire je odebeljeno in okrašeno s remi plastičnimi rebri. Prav tako je z rebri okrašeno tudi telo sekire, ki se v loku dvigajo od rezila k ustju. Različni tipi sekir so iz različnih obdobij bronaste dobe, to uporabljali v pozni bronasti dobi. 

ŽARA 
7. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 132

Foto: Branko Babić

Bikonična žara z visokim stožčastim vratom in širokim navzven zavihanim ustjem je iz sivočrne gline.  Ustje je na notranji strani okrašeno s cikcakastim ornamentom. Na vratu so vrezani štirje ornamenti: dva v obliki malteškega križa in dva v obliki enakokrakega trikotnika, ki je sestavljen iz šestih manjših trikotnikov. Ornament v obliki malteškega križa kaže na povezave z vzhodom.

BRONAST PEKTORAL 
6. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Hrib, Metlika
inv. št.: A 592

Foto: Branko Babić

Bronast obesek ima spiralno zavita konca. Na njem visijo obeski v obliki zrna. Obesek je sestavljen iz treh delov. Začenja ga obesek s tremi zankami, izdelan iz bronaste žice. Na spodnjih dveh zankah obeska, ki ima spiralno zvita konca, visijo po tri profilirane paličice, nanje pa so obešene bronaste jagode, ki posnemajo obliko polžev kavri. Ti živijo v toplih morjih Indijskega oceana in jugozahodnem delu Tihega oceana, že v prazgodovini pa so predstavljali veliko dragocenost in redkost. Prav zato so jim takratni ljudje pripisovali celo magijsko moč. V naše kraje so pektoral prinesli prazgodovinski trgovci.

BRONASTA PASNA SPONA 
Konec 2. ali 1. stoletja pred našim štetjem
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2625
 
Foto: Branko Babić

Del bronaste spone pravokotne oblike ima motiv stilizirane konjske glave. Na dveh vogalih je po ena železna zakovica. Pasovi, okovani z bronastimi gumbki, ki so se spenjali z ulitimi bronastimi sponami trapezaste oblike z železnim kavljem, so bile sestavni del noše nekaterih ženskih viniških skupnosti. Spone imajo na sprednji strani reliefen geometrijski ali figuralni okras. 

KELTSKI MEČ 
2. stoletje pred našim štetjem
Najdišče: Pungart, Metlika
inv. št.: A 472

Foto: Branko Babić

Železen meč je dvorezen. Na prehodu rezila v trn je vtisnjena figura majhne človeške glave z izbuljenimi očmi. Na rezilih keltskih mečev iz 2. stoletja pred našim štetjem so včasih pod ročajem vtisnjeni žigi. Verjetno ne gre za znake orožarskih delavnic ali lastniških oznake, ampak za magične simbole, ki naj bi bojevnike ščitili v boju. Na meču s Pungarta je upodobljen obraz brkatega moškega z iztegnjenim jezikom. 

OLJENKA 
Zadnja četrtina 1. stoletja 
Najdišče: Borštek, Metlika
inv. št.: A 11679

Foto: Branko Babić

Oljenka iz svetlorjave gline. Na dnu ima vrezan krog s petimi pikami. Na disku je vtisnjen plastičen relief dirjajočega konja. Oljenke – stare svetilke, v katerih gori olje, o v naše kraje najprej uvažali, nato pa so jih začeli izdelovati v domačih lončarskih delavnicah.  

OBESEK KRIŽEC 
5. stoletje
Najdišče: Kučar, Podzemelj
inv. št.: R 162
Foto: Branko Babić

Obesek v obliki križa z razširjenimi kraki je iz srebrne pločevine. Ob robu je okrašen z nizom iztolčenih pik. V luknjico na vrhu kraka je vdeta zanka v obliki črke S, narejena iz srebrne žice. Prevlada krščanstva je vplivala tudi na oblikovanje okrasja in uporabnih predmetov.    

AMFORA 
pozno 5. do zgodnje 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj
inv. št.: A 2509


Foto: Branko Babić

Poznoantična dvoročajna amfora ima cilindrični vrat in ravno zaključeno rahlo odebeljeno ustje. Rame in trup posode so narebreni. Amforo bledorumene barve so uporabljali za shranjevanje vina, olja, medu ali vode.

GLAVNIK 
5. – 6. stoletje
Najdišče: Sv. Duh, Črnomelj     
inv. št.: A 2629


Foto: Branko Babić

Rožen dvovrstni glavnik ima v sredini izrezljane boke. Prečki polkrožnega preseka sta okrašeni s štirimi trojnimi poševnimi vrezi in poševnimi nizi pik. Krajši robovi prečk so okrašeni s prečnimi vrezi. Prečki sta pritrjeni na glavnik s šestimi železnimi zakovicami.  

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 27. Mar 2025 at 08:38

43 ogledov

Vabljeni!

Mon, 3. Mar 2025 at 11:08

133 ogledov

Srednjeveška mojstrica
USTVARJALNO-IZOBRAŽEVALNA DELAVNICA OB DNEVU ŽENADragi mladi ustvarjalci, vstopite z nami v čarobni svet srednjega veka! V soboto, 8. marca 2025, ob 10.uri, vas vabimo na prav posebno delavnico, kjer bomo skupaj raziskovali skrivnosti srednjeveške umetnosti in elegance.Najprej si bomo ogledali novo stalno razstavo »… v deželi, ki se imenuje Metlika…«, kjer bomo odkrivali, kako so dame v srednjem veku krasile sebe in svoja oblačila.Nato bomo zavihali rokave in ustvarili svoj čudovit srednjeveški nakit – obeske, broške in zapestnice.Za en dan se prelevite v grajske dame in viteze! (Vitezi lahko izdelajo zapestnico za mamico – popolno darilo za Dan žena!)Prijave zbiramo na: alenka.misja@guest.arnes.si ali 07 30 63 376

Wed, 26. Feb 2025 at 08:15

141 ogledov

Vabljeni!

Tue, 18. Feb 2025 at 08:19

181 ogledov

Ivan Navratil: Zapis
IVAN NAVRATIL5. marec 1825, Metlika – 28. november 1896, Dunajurednik, jezikoslovec, narodopisec, rodoljub, starosta dunajskih SlovencevIvan Navratil, foto Franjo Pommer, okoli 1860, inv. št. D 021Ivan Navratil je bil po očetu češkega rodu, mati pa je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško dvorazrednico, gimnazijo v Novem mestu in filozofski licej v Ljubljani, ki ga je končal leta 1845. Služboval je kot sodni uradnik v Ljubljani, od leta 1851 pa je bil oficial in prevajalec pri državnem sodišču na Dunaju, kjer je preživel petinštirideset let svojega življenja.Da bi mladino navdušil za slovenščino ter jo hkrati seznanil z zanimivostmi doma in po svetu, je v Ljubljani julija 1848 začel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedež, ki je izhajal do konca leta 1850.Mladinski časopis Vedež, 1849Na Dunaj je prišel kot narodno zaveden Slovenec ter si je v drugi polovici 19. stoletja ves čas prizadeval za uveljavitev in izpopolnitev slovenskega knjižnega jezika. Zato ga je Janez Trdina imenoval za očeta slovenske olikane konverzacije.Poleg jezikoslovnih problemov ga je zanimalo tudi ljudsko blago, predvsem šege in navade njegovih belokranjskih rojakov. S svojim delom si je pridobil častno mesto med utemeljitelji slovenske etnološke vede.Navratilova zapuščina, ki jo hranimo v Belokranjskem muzeju, je skromna, vendar pomembna. Ne nazadnje je bil Navratilov Zapis iz leta 1849 eden prvih predmetov, namenjenih za takrat snujoči se muzej. Točno sto let po njegovem nastanku, leta 1949, ga je muzejskim zanesenjakom podaril Engelbert Gangl. Ta ga je prejel od svojega očeta, njemu pa ga je izročil Anton Navratil, Ivanov brat.Anton Navratil, foto Heinrich Krapek, okoli 1880, inv. št.: D 020Tako je dokončno zamenjal lastnika droben, porumenel, 18 listov obsegajoč zvežčič, v katerem Navratil na treh straneh predstavi svojo družino, sledi pa opis metliške zgodovine od leta 1408 dalje. S stališča zdajšnjega poznavanja naše preteklosti gre seveda za skromen prikaz zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je bodisi povzel po Valvasorju bodisi zajel iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij.Zapis, ki ga je začel in nehal pisati štiriindvajsetletni Ivan Navratil, nas danes verjetno bolj kot zaradi zgodovinskih dejstev pritegne zaradi jezika in pisave, ki je drobna, razločna, nekoliko pentljasta ter kaže na natančnega in preudarnega človeka. Njegov slog je prijetno tekoč, sem in tja rahlo obarvan z lokalizmi in hrvatizmi. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel v roke, tu in tam še kaj pripisal.Prelistaj >>>Zapis je bil prvič objavljen v knjigi Jožeta Dularja Brata Navratila, ki jo je leta 1980 izdalo Belokranjsko muzejsko društvo. Dular ga je opremil z opombami, ki so odlična dopolnitev za razumevanje zapisanega.Prelistaj >>>Ime Ivana Navratila, enega najzaslužnejših Metličanov, Belokranjcev in Slovencev, je pozabljeno, zato v Belokranjskem muzeju čutimo dolžnost, da se v Navratilovem letu v občini Metlika poklonimo njegovemu delu in spominu. Osrednji dogodek bo jeseni, ko bomo pripravili strokovni simpozij z uglednimi raziskovalci.

Mon, 3. Feb 2025 at 10:39

207 ogledov

Grajske počitnice
Grajske počitnice so za nami. Dva dni smo se mudili v srednjem veku - ogledali smo si zanimive predmete na razstavi "... v deželi, ki se imenuje Metlika ..." / Bela krajina v srednjem in novem veku, spoznali in izdelali smo si viteško opremo, muzejski viteški red pa je na ta račun v svoje vrste pridobil nove viteze in vitezinje.Preskok v sodobnost je nato sledil v Galeriji Kambič. Ogledali smo si razstavo Bojan Radovič: Replika in se navdušeni nad avtorjevimi fotografijami še sami preizkusili v vlogi fotografa. Nastala je množica zanimivih "kopij sebe" (selfijev), ki smo jih nato nadgradili v skupne kolaže.Več v galeriji.

Wed, 29. Jan 2025 at 14:46

266 ogledov

Vabljeni!
Teme
muzejske zbirke Belokranjski muzej

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Arheologija