V SPOMIN
Spominska slovesnost ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič
Belokranjski muzej Metlika

Četrtek, 27. februar 2020 ob 10:54

Odpri galerijo

Ob stoletnici rojstva Vilme Bukovec Kambič je bila 27. februarja 2020 v Galeriji Kambič v Metliki spominska slovesnost. Ob predstavitvi monografije Vilma Bukovčeva, primadona za vse čase se je z avtorjem knjige Markom Koširjem pogovarjala Andreja Brancelj Bednaršek. Številne obiskovalce prireditve pa je ob spremljavi pianistke Aleksandre Naumovski Potisk z vrhunskim petjem navdušila sopranistka Urška Kastelic.

 

Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebel v Gounodovem  Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja leta 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG. Umrla je 7. decembra 2016 v Ljubljani, pokopana pa je v Metliki.

 

Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenefu, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982).


Nekaj utrinkov s spominske slovesnosti si lahko ogledate v galeriji (foto: Leon Gregorčič).

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 24. Sep 2022 at 08:08

218 ogledov

Arheološko bogastvo Bele krajine
Letošnji Svetovni dan turizma, 27. september, je bil še posebej slavnosten.  Belokranjski muzej Metlikaje uresničil, kar si je dolgo želel,novo stalno razstavo ARHEOLOŠKOBOGASTVOBELE KRAJINE ~ Z odprtjem razstave je zaključena zgodba o vztrajnosti. Ko je Muzejsko društvo leta 1951 v Metliki odprlo Belokranjski muzej, je bil le-ta takoj na začetku zasnovan kot splošni regionalni muzej, ki je v dveh proštijskih sobah obiskovalcem pokazal prve zametke arheološke, kulturnozgodovinske in etnološke zbirke, v sobi mestne hiše pa so bili razstavljeni predmeti iz narodnoosvobodilnega boja.  Okoli 110 arheoloških najdb s Kučarja nad Podzemljem, ki jih je v letih 1933 – 36 izkopal Walter Schmid, pa je bilo sploh prvo gradivo, ki je v Metliki čakalo na muzejsko postavitev. Predmeti starejših arheoloških izkopavanj v Beli krajini so namreč odhajali drugam v Kranjski deželni muzej v Ljubljani (zdajšnji Narodni muzej Slovenije) in v tujino. Zanimivo je, da se je članom Muzejskega društva zdelo pomembno poudariti prav arheološko zbirko, ki so ji prve prostore našli v Martinovi cerkvi in jo v letu 1961 preselili v Metliški grad.  Leta 1973 se je v muzeju zaposlil arheolog Janez Dular, ki je še v istem letu pripravil novo postavitev arheološke zbirke. Ta razstava je bila z nekaj vmesnimi dopolnitvami v Belokranjskem muzeju na ogled skoraj petdeset let. Ker je Dular po treh letih odšel na Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, je v muzeju nastala strokovna praznina, ki je trajala petinštirideset let. Belokranjski muzej je lani praznoval 70-letnico delovanja in najlepše darilo mu je poklonilo Ministrstvo za kulturo. Po dolgoletnih prizadevanjih in ob podpori najeminentnejših slovenskih arheologov je odobrilo zaposlitev kustosa arheologa in muzeju podelilo pooblastilo za opravljanje državne javne službe muzejev tudi za področje arheologije. Pogoji za prenovo arheološke razstave so bili tako izpolnjeni in od sedaj se lahko ponašamo z estetsko dovršeno, zanimivo in interaktivno predstavitvijo izjemno bogate arheološke dediščine Bele krajine. Razstava je avtorsko delo arheologinje dr. Lucije Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in arhitekta oblikovalca Jurija Kocuvana. Pridružili so se jima še arheolog Kristjan Husič in kustosinja pedagoginja Alenka Misja, oba iz Belokranjskega muzeja, ter prek petdeset strokovnih sodelavcev, veliko ustanov in številni izvajalci. ~ Prisrčno vabljeni k ogledu razstave v Metliški grad, nekaj utrinkov z odprtja pa si oglejte v galeriji. Številne obiskovalce je nagovorila direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, slavnostni govornik je bil arheolog dr. Janez Dular, legendo o Velebabi s Kučarja je oživela Manca Mihelčič, razstavo pa so pospremili v življenje tudi Darko Zevnik, župan Občine Metlika, Polona Kambič, županja Občine Semič, Andrej Kavšek, župan Občine Črnomelj ter mag. Marija Brus z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo RS. Po razstavi je vodila avtorica dr. Lucija Grahek.     Prispevek Vaš kanal >>  

Mon, 13. Jun 2022 at 14:16

257 ogledov

KOUPA
 

Thu, 2. Jun 2022 at 10:30

280 ogledov

Galerija Kambič ZAPRTA
Spoštovani obiskovalci! Zaradi večjega števila obolelih v Belokranjskem muzeju, je Galerija Kambič Z A P R T A. Za možnost ogleda pokličite na telefonsko številko 07 306 33 70. Hvala za razumevanje.

Mon, 23. May 2022 at 10:21

294 ogledov

Fenomeni meje / Fenomeni granice
V petek, 20. maja 2022, je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH v sklopu Gradske knjižnice »Ivan Goran Kovačič« v Karlovcu potekal 2. mednarodni znanstveni simpozij FENOMENI MEJE / FENOMENI GRANICE – BELA KRAJINA i(n) ŽUMBERAK.  S hrvaško-slovenskim projektom, ki se je začel leta 2018, želimo vzpostaviti vrsto večletnih aktivnosti. Temelj projekta je težnja, da se hrvaško-slovenska meja kot tudi obmejno območje na obeh straneh meje ne razume kot element delitve, temveč kot element povezovanja ljudi na obeh straneh meje. S projektom želimo pokazati na raznolikost ter številne vidike življenja na in ob meji. Ti bodo med drugim osvetljeni z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega, etičnega oz. kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike. Pri tem bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja. Na tokratnem simpoziju je s predstavitvijo celovite prenove stalne razstave - Arheološko bogastvo Bele krajine sodelovala tudi arheologinja Belokranjskega muzeja dr. Lucija Grahek. Svoje prispevke so v štirih tematskih sklopih predstavili številni strokovnjaki z različnih področij in obeh strani meje, pod naslovom Kako pisati zgodovino meja? pa je potekala okrogla miza. Foto: Blaž Štangelj V času trajanja simpozija je bila na ogled razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana V slogi k uspehu! ter priložnostna razstava o utrdbah na mejah hrvaškega zgodovinskega prostora in istoimenski projekt - Bulwark of Europe. Do 13. junija 2022 je v Osrednji knjižnici Slovencev v RH na ogled gostujoča razstava Z vlakom čez mejo / Vlakom preko granice, skupni projekt Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Državnega arhiva v Varaždinu, Državnega arhiva v Zagrebu in Državnega arhiva za Međimurje. Organizatori: Arheološki muzej v Zagrebu, Belokranjski muzej Metlika, Odsek za zgodovino Filozofske fakultete v Zagrebu, Osrednja knjižnica Slovencev v RH, Zagrebško arhivistično društvo, Zgodovinski arhiv Ljubljana. 

Wed, 18. May 2022 at 14:18

399 ogledov

VALVASORJEVA NAGRADA

Wed, 18. May 2022 at 10:24

380 ogledov

Psom dostopen muzej
Skupnost muzejev Slovenije v sodelovanju s Kinološko zvezo Slovenije na Mednarodni muzejski dan, 18. maja, v slovenskih muzejih uvaja nova znaka Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej, s katerima bodo obiskovalce seznanili z možnostjo obiska muzejev z njihovimi pasjimi prijatelji. Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo (Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale - Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija - enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto in Notranjski muzej Postojna). Psom prijazen muzej je muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo (Galerija Božidar Jakac, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Posavski muzej Brežice, Pilonova galerija, Pokrajinski muzej Koper, Sinagoga Maribor, Slovenski etnografski muzej, Umetnostna galerija Maribor in Pokrajinski muzej Celje)                                                                                                                    Da bo zagotovljena prijetna in varna izkušnja za vse obiskovalce, lastnike psov naprošamo, da spoštujejo MUZEJSKI BONTON ZA LASTNIKE PSOV: Vstopijo lahko le psi v spremstvu odrasle osebe. Dobrodošli so samo primerno vzgojeni, poslušni in ubogljivi psi. Pes mora biti obvezno na povodcu. Lastnik prevzema vso odgovornost. Tudi za morebitno škodo. Na javna vodstva ali druge aktivnosti, ki jih obišče množica obiskovalcev, vstop psom ni dovoljen. Prav tako lahko muzej omeji vstop za pse ob drugih izrednih okoliščinah in kadar to morebiti zahtevajo drugi obiskovalci muzeja. V muzej je prepovedan vstop nevarnim psom. To so tisti psi, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka (Uradni list ZZZiv-UPB3, 5. člen). Službeni psi lahko vstopijo v muzej kadarkoli, ne glede na izredne okoliščine. PRED OBISKOM MUZEJA PRIPOROČAMO: Da je pes nahranjen.  Da se pes dobro sprehodi. Da pes opravi svoje potrebe (lulanje, kakanje). V primeru, da pes potrebo po nesreči opravi v muzeju, mora lastnik poskrbeti za čiščenje in o dogodku obvestiti osebje muzeja.                                                                                                                   DOBRODOŠLI!  
Teme
Galerija Kambič

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

V SPOMIN