Negativi na steklu

Sreda, 15. december 2021 ob 08:59

Odpri galerijo

Etui za fotografije "Anton Mucha, fotograf v Metliki" inv. št.: Z 6904

Med letoma 1960 in 1967 je Marica Mucha, soproga metliškega fotografa Antona Muche, Belokranjskemu muzeju poklonila zbirko 263 negativov na steklenih ploščah. Na treh različnih dimenzijah stekel so upodobljeni belokranjski kraji, dogodki, člani društev ter portreti posameznikov in družin s konca 19. in začetka 20. stoletja.

Prostovoljno gasilsko društvo Metlika z mestno godbo
Metlika, grajsko dvorišče, 4. 5. 1905

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 001

Praznovanje 500-letnice mesta Metlike

Metlika, 18. 8. 1907

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 056

Nastop Sokola Novo mesto in Belokranjskega Sokola
Metlika, Ivčev vrt, 1908

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 012

Telovadni nastop članov Sokola - živa slika
Metlika, Ivčev vrt, 4. 7. 1909

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 12,9 cm
inv. št.: Ns 203

Telovadci Belokranjskega Sokola
Metlika, 1911

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 016

Godbeni klub v Metliki

Metlika, vrt gostilne Alojza Franza, 1911

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 006

Osebje C. k. okrajnega sodišča v Metliki
Metlika, 1905

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 068

Prvi avto v Metliki
Metlika, pred komendo, 1913

negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,3 cm
inv. št.: Ns 212

Veduta Metlike
Metlika, pogled s Hriba, med letoma 1908 in 1914

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,7 cm
inv. št.: Ns 026

Pokopališka cerkev sv. Roka
Metlika, 1903

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 24 cm
inv. št.: Ns 032

Vrtiljak "karusel" na Hranilovičevem dvorišču
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cm
inv. št.: Ns 050

Trg v Semiču
Semič, okoli leta 1900

negativ na stekleni plošči, 17,9 x 23,9 cm
inv. št.: Ns 074

Grad Pobrežje
Pobrežje, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,8 cm
inv. št.: Ns 077

Mladoporočenca Feliks Fux in Terezija, roj. Kopinič
Metlika, 1909

negativ na stekleni plošči, 23,7 x 17,8 cm
inv. št.: Ns 059

Sorodniki metliškega trgovca in fotografa Antona Muche
Metlika, 1902 ali 1903

negativ na stekleni plošči, 17,8 x 23,9 cm
inv. št.: Ns 065

Otrok v naslanjaču
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cm
inv. št.: Ns 102

Otrok na gugalnem konjičku
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 11,9 x 16,4 cm
inv.št.: Ns 106

Deklica ob stolu
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cm
inv. št.: Ns 111

Ženska z dežnikom
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 16,3 x 11,9 cm
inv. št.: Ns 114

Družina Ivana in Antonije Martinak, roj. Mucha
Metlika, okoli leta 1910

negativ na stekleni plošči, 16,4 x 11,9 cm
inv. št.: Ns 185

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Feb 2023 at 13:57

206 ogledov

Iz hiše na metliških Dragah

Belokranjski muzej je ob koncu leta 2019 prejel dragoceno zbirko z več kot tristo predmeti, katerih večina odslikava podobo meščanskega življenja v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Do takrat muzej tovrstnih predmetov (porcelan, srebro, steklo, tekstil) ni hranil prav veliko, zato so lepo obogatili našo kulturnozgodovinsko zbirko. Predmete sta donirala dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular, nahajali pa so se v hiši njunih prednikov na metliških Dragah. Od leta 1863, ko jo je dala zgraditi Antonija Wanka pl. Lenzenheim, prvič poročena s Karlom Fuxom, se je zvrstilo nekaj generacij Fuxovega rodu, zadnja pa je nosila priimek Dular. Nazadnje je v hiši živel profesor Jože Dular, dolgoletni ravnatelj Belokranjskega muzeja. Njegova sinova sta v donacijo vključila tudi očetove osebne predmete in ji dodala številna likovna dela. Pripravo razstave in izdajo kataloga smo načrtovali že v letu 2020, a je epidemija razstavo preprečila. Našo primarno nalogo smo kljub vsemu opravili: vsi predmeti so bili inventarizirani, fotografirani, digitalizirani, konservirani in objavljeni v katalogu. Izbor predmetov si lahko ogledate tukaj. Zgodba se tu ni končala, saj sta nas Janez in Andrej Dular obdarila še z novimi predmeti, med katerimi je tudi kar nekaj kosov pohištva. Skupno število se je povzpelo nad petsto. Za razstavo smo naredili tematski in kronološki izbor predmetov in jih dopolnili s panoji, ki spremljajo stanovalce hiše na Dragah. S še nekaj trdnimi družinami so Fuxovi skoraj tristo let sooblikovali meščanski utrip Metlike in se za vedno zapisali v zgodovino mesta. Po zaslugi Janeza in Andreja Dularja se bodo z njihovo zapuščino srečevali tudi prihodnji rodovi. ~ Vljudno vabljeni v Galerijo Kambič med 8. februarjem in 9. septembrom 2023!

Tue, 31. Jan 2023 at 13:21

396 ogledov

Slovenski kulturni praznik

Na dan slovenske kulture smo v muzej želeli pritegniti različne generacije. Od najmlajših, ki se s preteklostjo seznanjajo skozi igro, do malo starejših, ki so bili sami priča marsikateremu dogodku tokrat predstavljene lokalne zgodovine. Otroci so se vrnili v čas prve poselitve Bele krajine in se skozi prazgodovinska obdobja ter stari in srednji vek sprehodili s pomočjo zanimive Arheoigre. Na zabaven način, ob obilici barv, sestavljank, magnetkov in preizkušanja spomina, jih je kustosinja pedagoginja Alenka Misja seznanila z bogatstvom arheoloških najdb na naših tleh in v muzejski zbirki. V Galeriji Kambič smo odprli razstavo z naslovom Iz hiše na metliških Dragah, mimo katere Metličani hodijo že od leta 1863, nevedoč, kdo vse so bili njeni prebivalci, z izjemo zadnjega, Jožeta Dularja, ki so ga kot ravnatelja Belokranjskega muzeja poznali skorajda vsi. Predmete iz hiše njunih prednikov sta muzeju podarila njegova sinova, dr. Janez Dular in mag. Andrej Dular. Donacijo je predstavila direktorica muzeja in avtorica razstave Andreja Brancelj Bednaršek, odprla pa jo je županja Občine Metlika, Martina Legan Janžekovič. Sklepni del kulturnega praznika nas je popeljal spet v nekoliko bolj oddaljeno preteklost tega prostora. Obiskovalci so si ob vodstvu arheologa Kristjana Husiča ogledali stalno razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine in dobili prvovrsten vpogled v življenje naših prednikov. Nekaj utrinkov kulture na delu si oglejte v galeriji.

Tue, 20. Dec 2022 at 09:46

199 ogledov

Voščilo

Fri, 9. Dec 2022 at 08:21

319 ogledov

Praznujmo z Mitro

V kratkem video prispevku vas naš arheolog Kristjan popelje v čas čaščenja Mitre. Mogoče vas navduši, da se tudi sami podate na pot v preteklost in obiščete kultno svetišče v osrčju Bele krajine. Ne izpustite pa seveda niti obiska muzeja, kjer se boste sprehodili skozi sedem tisočletij zgodovine tega čudovitega koščka Slovenije.

Wed, 7. Dec 2022 at 10:24

283 ogledov

Pisani ornamenti

Pred vami je kratek prikaz božično-novoletnega ustvarjanja naše kustosinje pedagoginje Alenke. Muzejska smrečica se letos ponaša z okraski, inspiriranimi z ornamentiko raznolikih predmetov v hrambi Belokranjskega muzeja. Za izvedbo potrebujete: ~ navdih, ki ga dobite z ogledom predmetov Belokranjskega muzeja na stalni razstavi Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, ~ fimo maso, ~ kanček dobre volje in obilo ustvarjalnosti. Uspešno delo!

Tue, 6. Dec 2022 at 13:43

359 ogledov

Ornamenti na otiračih

Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini". In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec. Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu. Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema. Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji. Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22. Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo. Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022

(0)

Za komentiranje se morate prijaviti

Follow @BMetlika

Prijatelji

Belokranjski muzej Metlika

O muzeju

Za obiskovalce

Muzejske zbirke

Stalne razstave