Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".
In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.
Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.
Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema.
Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.
Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.
Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo.
Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022
