Ornamenti na otiračih
Belokranjski muzej Metlika
Muzej na spletu

Torek, 6. December 2022 ob 13:43

Odpri galerijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika takole opiše otirač: "dolgi, ozki brisači podoben kos platna, izvezen z ustaljenimi vzorci, ki se uporablja pri obredjih v Beli krajini".

 

In čeprav otirač, enačen z brisačo, ne kliče ravno po slavju in praznovanju, temveč nas bolj opominja na vsakdanjo higieno, so imeli lepo vezeni otirači svoj čas tudi drugačno vlogo. Uporabljali so jih pri različnih ljudskih šegah in navadah, zlasti porokah, svatbah, zato jih imenujemo tudi »svatovski robci«. Z otirači so okrasili sobo, v kateri je bila poroka in tudi velik hlebec kruha z luknjo v sredini, »vrtanj«, so z otiračem obesili na steno nad nevestinim sedežem. Dva pisana otirača je imel na drogu pritrjena zastavonoša, prvi v poročni povorki, čez ramo pa ga je imel poveznjenega starešina in tudi godec.

 

Ornamenti na otiračih so zaradi tehnike predvsem geometričnih oblik. Gre za tkaničenje, ki je nastajalo pri tkanju na statvah. Zato tudi sam vzorec na dolgem in ozkem otiraču poteka vodoravno, od kraja do kraja, je simetričen in navadno tkan v modri in rdeči barvi. To prvotno zahtevno tkalsko tehniko so začeli v 19. stoletju posnemati z iglo - gre za enostavno tehniko vezenja s preštevanjem niti prečno po osnovi in je uporabna za različne vezene izdelke na domačem platnu.

 

Čeprav ornamentika pozneje ni več vezana na tehniko tkanja, ostaja njeno bistvo geometrično. Najbolj tipična belokranjska motiva sta četverokotnik in osmerokraka zvezda, živalski in drugi motivi pa so stilizirani. Na otiračih tako najdemo še petelina, katerega rep tvori četrtina osmerokrake zvezde, pava in tudi del metliškega grba z dvema krokarjema.

Nekaj primerov otiračev, ki jih hrani Belokranjski muzej, si oglejte v galeriji.

 

Vir: Adamič, M., Tomšič, B., Rijavec, T. (2017). Belokranjski otirači iz lanenega platna. Tekstilec, 60 (1), 14–22.  

Bohte, I. in Šterbenc, Z. (ur.) (2013). Vezenine v Beli krajini skozi čas. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo.

Račič, B. (1951). Domače tkalstvo v Beli krajini. Slovenski etnograf, 3/4, 142–158.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (2014) www.fran.si, dostop 06. 12. 2022

<< Naprej v preteklost - #praznovanjevmuzeju

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Feb 2026 at 09:13

55 ogledov

Odpiralni čas
Belokranjski muzej Metlikaod torka do sobote od 9. do 17. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto: 1. januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Galerija Kambič Metlika od torka do sobote od 10. do 16. ureob praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah, meseca januarja, 1. novembra in 25. decembra)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.Spominska hiša Otona Župančiča Vinica - ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič od torka do petka od 8. do 16. ureob sobotah od 9. do 13. ure(zaprto ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih)poletni čas (15. 6. - 15. 9.)od torka do petka od 8. do 18. ureob sobotah od 9. do 15. ureob nedeljah in praznikih od 10. do 14. ure(zaprto ob ponedeljkih)Za najavljene skupine (najmanj 10 oseb) je možen ogled tudi izven odpiralnega časa.

Fri, 20. Feb 2026 at 07:41

126 ogledov

Vstopnina

Mon, 16. Feb 2026 at 14:05

163 ogledov

Zaposleni
RecepcijaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 306 33 70 belokranjski.muzej@guest.arnes.siUpravaV. d. direktorja:Kristjan Husič, v. d. direktorja, kustos arheolog+386 (0)7 306 33 72 kristjan.husic@guest.arnes.siTajništvoAna Plut, poslovna sekretarka+386 (0)7 306 33 71 belokranjski.muzej@guest.arnes.siStrokovne službeLeon Gregorčič, samostojni muzejski tehnik dokumentalist+386 (0)7 306 33 73 leon.gregorcic@guest.arnes.siMateja Černič, samostojna strokovna sodelavka+386 (0)7 306 33 74 mateja.cernic1@guest.arnes.siJadranka Dančulovič, muzejska vodnica+386 (0)7 306 33 70Pedagoška službaAlenka Misja, kustosinja pedagoginja+386 (0)7 306 33 76 alenka.misja@guest.arnes.siTehnična službaKristijan Rajaković, glavni vzdrževalec+386 (0)7 306 33 70Galerija KambičCesta bratstva in enotnosti 51, 8330 MetlikaNajava vodenega ogleda za skupine:+386 (0)7 305 83 32 belokranjski.muzej@guest.arnes.si

Mon, 16. Feb 2026 at 11:15

149 ogledov

Metliški grad
Metlika se prvič omenja leta 1300 kot Novi trg (Novum forum) v listini grofa Henrika II., ki je bil najpomembnejši predstavnik Goriških. Že z imenom Novi trg kaže na načrtno novoustanovljeno urbano središče, locirano na pomembni cestni povezavi iz Marke v Slavonijo. V sklopu urbane zasnove je stal tudi plemiški grad, ki se je začel razvijati okoli dominantnega stolpa. »Grajsko celoto so tvorile bivalne in gospodarske stavbe, tu je bil dom gradiščana, ob vsakokratnem obisku pa bivališče grofa, njegovega spremstva, uradništva in vojaštva. Med naselbino in gradom je bil širok jarek, ki je fizično ločil dobro zavarovano središče oblasti od mesta. Grad se je razvijal ločeno in živel zunaj pravil naselbine, a hkrati predstavljal njen najmočnejši in skrajni branik. Najprej je bil bivališče plemiškega gradiščana, prvi znani je Wischotzer de Novo foro, omenjen leta 1300, čigar priimek predstavlja najzgodnejšo omembo današnjega mesta Metlika. Z oblikovanjem goriške oblasti in izdajo privilegija aprila 1365 pa je grad postal bivališče glavarja Grofije v Marki in Metliki. Najverjetneje so se plemiči, duhovščina in meščani na gradu zbirali na stanovih te deželice ter pred ograjnim sodiščem reševali medsebojne spore. Številni podložniki gospostva so tamkaj iskali pravico na deželskem sodišču, ki je imelo tudi krvno pravdo in je zato smelo sankcionirati najhujše delikte. Hkrati je bil grad prostor intenzivnega vrveža gospodarstva velikega gospostva, bil je vozlišče upravnih, ekonomskih in vojaških funkcij.« (Janez Weiss: Častite avstrijske hiše zvesti podložniki: Neumarkt – Möttling – Metlika. Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja (ur. Janez Weiss), Metlika: Belokranjski muzej Metlika, 2018, str. 163) V 16. stoletju so bili po Valvasorjevih trditvah lastniki gradu Alapiči in Frankopani. Ti so ga prepustili zagrebškemu stolnemu kapitlju, leta 1621 so grad kupili trije bratje Wazni, družina pa ga je 1680. leta prodala grofici Paradeiser. Kmalu je gospostvo odkupil grof Jurij Žiga Lichtenberg, ki ga je – najverjetneje 1713. leta – prodal zagrebškemu kapitlju. Medtem je grad leta 1705 tako kot celotno mesto pogorel. Precej je bil poškodovan tudi po požaru v letu 1790. Dve leti zatem ga je kupil ljubljanski krčmar Jožef Savinšek. Družina je z graščino gospodarila in v njem živela več kot sto let. Zadnji metliški graščak je bil dr. Josip Savinšek, ki si je pridobil naziv viteza. Leta 1899 je grad prodal Ljudski posojilnici v Ljubljani, štiri leta pozneje pa je za 130.000 kron postal last Prve dolenjske posojilnice v Metliki.Originalna kamnita plošča z grbom viteza Savinška, po 1871inv. št.: Z 7419 (foto: Branko Babič)V mogočni stavbi Metliškega gradu je imelo poleg lastnikov svoje prostore kar nekaj ustanov in zasebnih strank. Tako se je že 1860. leta vanj vselilo okrajno sodišče, v njem je bil sedež metliškega sreza (1931–1936), med drugo svetovno vojno pa narodno sodišče za belokranjsko območje in oddelek oficirske šole glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Po vojni, ko je grad prešel v last splošnega ljudskega premoženja, so v njem gostovali nižja gimnazija, internat, zemljiška knjiga, otroški vrtec, mladinski klub, ljudska knjižnica in Belokranjski muzej, ki je dobil prve prostore leta 1954, potem pa jih pridobival vedno več. Danes je skoraj celoten grad namenjen muzejski dejavnosti.

Fri, 13. Feb 2026 at 07:43

127 ogledov

Stalne razstave
Metliški grad / Bela krajina v odsevu sedmih tisočletijGalerija Kambič Metlika / Ljubiteljev zakladSpominska hiša Otona Župančiča Vinica / ZAČASNO ZAPRTOMuzejska hiša Semič / Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Wed, 28. Jan 2026 at 12:52

300 ogledov

Slovenski kulturni praznik
Tokratni praznik slovenske kulture smo v Belokranjskem muzeju obeležili likovno obarvano.Poleg brezplačnega ogleda razstav v Metliškem gradu in Galeriji Kambič smo namreč pripravili ustvarjalno delavnico Ko pesem postane risba, navdihnjeno z aktualno likovno razstavo Filipa Fröhlicha in poezijo Franceta Prešerna. Otroci so pod vodstvom kustosinje pedagoginje Alenke Misja v pesmih iskali oblike, se tudi sami umetniško izrazili in pripravili razstavo svojih del.Otroškemu odkrivanju umetnosti je sledilo razkritje skrivnosti Mušičevih Benetk v Galeriji Kambič. Zbrane je v novi vlogi najprej pozdravil v. d. direktorja Kristjan Husič, mag. Gojko Zupan, raziskovalec in varuh kulturne dediščine, prejemnik priznanja Izidorja Cankarja za celostno predstavitev slikarja Zorana Mušiča, pa je z nami delil zanimivo življenjsko pot umetnika, prikazal vzporednice z drugimi umetniki na temelju beneških motivov in razkril podrobnosti njegovega ustvarjanja v Benetkah.Ozadje nastanka nekaterih Mušičevih del na stalni razstavi Ljubiteljev zaklad je tako postalo bolj jasno in z veseljem ga ob naslednjem obisku razkrijemo tudi vam.Vabljeni k ogledu fotografij včerajšnjega dne in obisku Galerije Kambič, kjer je do 18. aprila 2026 na ogled tudi občasna razstava Filip Fröhlich, 200 let.
Teme
arhiv muzejnaspletu naprejvpreteklost

Prijatelji

Dežela Uskokov

NAJBOLJ OBISKANO

Ornamenti na otiračih